URN_NBN_SI_DOC-MS80G4ME

ponedeljek, 18. julija 2011 | SLOVENIJA slovenija@vecer.com | 9 Davek na nezdravo hrano tudi pri nas? Protest meščanov oviral odstranitev tolopa na zele- nici Trga generala Maistra TADEJA ŠKERJANC V Mestni občini Maribor (MOM) so predvidevali, da je na laški topol ozi- roma jagned, ki je več desetletij stal na osrednji zelenici Trga generala Ma- istra in ga je bilo treba zaradi varnosti odstraniti, navezanih veliko Maribor- čanov, a verjetno niso pričakovali, da se bodo zaradi predvidenega podrtja sprožili protesti, ki bodo celo ovirali delo pristojnih slu-žb. Tako so morali gasilci in dru-go osebje, ki je minu-lo soboto skrbelo za varen potek del, že navsezgodaj na pomoč poklicati poli- cijo. Ob drevesu se je namreč zasidral eden od naravovarstvenikov, ki je s svojo prisotnostjo oviral varen potek del. Ta so se lahko nadaljevala šele, ko sta ga s prizorišča odnesla policista, vendar pa negodovanja s tem še ni bilo konec. Njegovo delo je namreč z mirnim protestom onkraj varnostne ograje nadaljevala civilna iniciativa proti podrtju- topola, ki jo je organizi- ral David Prajnc. "Za protest smo se odločili zaradi nesmiselnega ravnanja mestnih arbo- ristov, ki se ponavlja, odkar je zadnja dva mandata na položaju- arboristka Tanja Grmovšek," je pojasnil in dodal, da "smo farso videli že v Mestnem parku-, ko je bolno drevo, iz katerega so izoblikovali sku-lptu-ro, kasneje oze- lenelo, pa tu-di na dravskem nabrežju-, kjer še zmeraj čakamo na obljubljeno ponovno zasaditev dreves." "Človek si ne more lastiti pravice, da odloča o živ- ljenju- in smrti tu-jih živih bitij. Podrtje drevesa, ki je resda najbrž že doseglo končno rast in dimenzije, kot pravi Gr- movškova, je pa še zmeraj zdravo, se mi zdi nesmiselno. Poleg tega pa je še spomenik mestu- in skorajda zgodovin- ske vrednosti," zaklju-či. Čeprav za nekatere morda tehtni pomisleki tokrat niso pomagali, saj je drevo po nekaj u-rah sistematičnega obrezovanja podleglo orodju- strokov- njakov in napravilo prostor za zasa- ditev novega oziroma za morebitno selitev Spomenika NOB. Temu- v obči- ni že dlje časa želijo najti novi prostor in ena izmed možnih lokacij naj bi bilo prav mesto, kjer je doslej stal topol. Na MOM sicer zatrjujejo, da "trenu-tno ne predvidevajo nobenih tovrstnih aktiv- nosti". "Zdrava hrana postaja vse dražja. Biohrana je že dobila značilnosti hrane za bolj v V u ozaveščene Na pikniku okoli 100 d-ružin Piknika dru-žin Aninega sklada, ki so ga letos priredili že dvanajstič, se je vče- raj v Dolenjskih Toplicahu-deležiloprib- ližno 100 dru-žin, sku-pno približno 700 lju-di. Anin sklad so leta 1998 u-stanovi- li slovenski redovniki in redovnice, njen namen in poslanstvo pa sta mate- rialna in du-hovna pomoč ter osebno spremljanje dru-žin, ki si želijo otroka več, pa so v kakršnikoli stiski. Sklad po- vezuje približno 360 dru-žin, v katerih je sku-pno približno 2100 otrok. (sta) izdelki (na Madžarskem) obravnavani kot lu-ksu-z, ne verjame. "Prej obratno. Zdrava hrana postaja vse dražja. Bio- hrana je že dobila značilnosti hrane za bolj ozaveščene, zaradi česar se ve- liko lju-di hrani z najbolj enostavnimi živili: ogljikovimi hidrati, maščobami in sladkorji." Pri novem zakonu- naših sosedov, verjame, je prej kot interes za spodbujanje zdravega načina življenja (Madžari imajo med vsemi državljani Evropske u-nije najkrajšo pričakovano življenjsko dobo) zanimanje za meha- nizme regu-liranja kmetijske proizvod- nje, "navsezadnje gre za državo, ki je kmetijsko zelo razvita". Opozarja pa še: "Med Madžari in Slovenci obstajajo podobni standardi in interesi. Če hoče- mo torej videti, ali take trošarine de- lujejo in ali bi prišle v poštev tu-di pri nas, moramo čakajoč opazovati, kako in če sploh bodo vplivale na zdravje sosedov." Zad-nje slovo Pogrebi v Mariboru danes, v pone- deljek, 18. julija: Pokopališče Pobrežje: Branko Šporn ob 11.30, Ana Marija Dolenc ob 12.15, Borivoj Ferš ob 13. u-ri. Ob drevesu seje "zasidral" eden od naravovarstvenikov Odstranitev drevesa seje lahko nadaljevala šele, ko sta in s svojo prisotnostjo oviral varen potek del. (Sašo Bizjak) naravovarstvenika s prizorišča odnesla policista. (Sašo Bizjak) V mnenju, kaj je dobro in kaj ni, se država in družina velikokrat razhajata. Tudi glede prehranjevanja TAJA KORDIGEL Zakon, ki ga je minu-li teden sprejel mad- žarski parlament,u-vajadavek na pijače z visoko vsebnostjo sladkorja, pakirane sladice, slane prigrizke in prehranske dodatke. Tako bo recimo čips obdavčen z 200 madžarskimi forinti ali 0,75 evra na kilogram, 90-gramska vrečka čipsa pa bo od septembra dražja za približno deset odstotkov. Tamkajšnja vlada naj bi predlagala tu-di večji nadzor nad re- stavracijami s hitro pripravljeno hrano, v otrokom namenjenih oglasih pa bo posvetila posebno pozornost vsebnosti maščob in sladkorja v hrani. S tovrstno zaslu-ženimi injekcijami njihovi fiskal- ni vreči bodo financirali kampanje za spodbujanje zdravega načina življenja. Pa v Sloveniji? Naj ne bo to način polnjenja zdravstvene blagajne "Informacije, ki smo jih zasledili o tem, da tu-di Slovenija razmišlja o mož- nosti obdavčitve take hrane, smo poz- dravili in idejo podpiramo ob pogoju-, da bodo tako zbrana sredstva name- njena kampanjam za bolj zdrav živ- ljenjski slog in zdravo prehranjevanje. Nasprotujemo pa, da bi bil to način pol- njenja zdravstvene blagajne," je jasna predsednica Zveze potrošnikov Slo- venije Breda Kutin. V zvezi že nekaj let sodelujejo v kampanji za zmanjše- vanje oglaševanja hrane, ki vsebuje preveč sladkorja, soli in maščob. Bi z u-vedbo madžarske trošarinske novo- sti (pri nas) postale visoko kalorične poslastice, kar taki produ-kti veliko- krat nedvomno so, privilegij premož- nejših? Ku-tinova: "Če bi to pomenilo, da bi lju-dje prenehali povpraševati po tovrstnih izdelkih in tako prihranili kaj denarja ter obvarovali zdravje, bi bilo to zanje samo koristno." Kot pravi sogovornica, na problematiko opozar- jajo že "metri" slanih in sladkih pribolj- škov, ki se nahajajo v vsaki trgovini in opozarjajo na problematičen prehra- njevalni trend tu-di pri nas. "Dobro bi bilo pogledati, katere prehrambne arti- kle je smiselno dodatno obdavčiti, da ne bi bila stvar narejena ad hoc. Vseka- kor pa je nujna širša vklju-čitev, ki mora presegati okvire trgovskih verig." Pri tem ne moremo mimo vprašanja, ali je res država tista, ki mora svoje državlja- ne prehranjevalno vzgajati, ali pa je to vendarle naloga staršev. "Država sicer lahko pri tem pomaga, a prehranjeval- ne navade dobimo najprej doma, že v otroštvu-," zaklju-či Ku-tinova. Počakajmo na sosede Ali je mogoče s prehrambno-trošarin- sko zakonodajo po madžarskem mo- delu- spremeniti življenjske navade, smo povprašali tu-di kliničnega psi- hologa Franceta Prosnika, ki v to ne verjame. "Gre zgolj za ekonomsko politiko države, ki pa dejanskih prehranjeval- nih navad državljanov s tem ne bi bistveno spremenila." Če je to torej naloga staršev, kdaj je pravi čas, da otroka (namesto države) nau-čijo pra- vega (zdravega) načina hranjenja? "Zelo zgodaj, ko dojenčka začno nava- jati na nove oblike hrane. Dojenček namreč najraje sprejema tisto, kar je povezano s sladkorji in kar je na mleč- ni osnovi. Zato je potrebne kar nekaj spretnosti, da sprejme ob pravem času- tu-di (zdravo) zelenjavo, ki jo navadno zavrača kot tu-jek. Privzgojiti zdravo prehranjevanje v kasnejšem obdobju- je veliko težje, saj se pojavi težava, da konzu-menti ne poznajo meja in ravna- jo le po principu- u-godja." O tem, kje se neha pristojnost države in do kod sega avtonomna pristojnost staršev, pa: "Ta meja je najbrž tisto, kar morda loču-je demokratične sisteme od ne- demokratičnih. Že Marija Terezija je namreč med u-vedbo sistema obve- znega šolanja u-gotovila, da je interes staršev za u-činkovito šolanje (in živ- ljenje) (pre)majhen. V mnenju-, kaj je dobro in kaj ni, se zato država in dru-- žina velikokrat razhajata, pri čemer to ozaveščenih dru-žin navadno ne prizadeva, ker delu-jejo v isti smeri." Da bodo trošarinsko obremenjeni Pa vloga šole? Med načini, kako lahko država nau-či svoje državljane zdravega (prehranjeval- nega) načina življenja, je morda veliko bolj enostavna (predvsem pa finančno prijaznejša) pot preko vzgojno-izobraževalnega sistema. Tu-kaj v Sloveniji na- letimo na težavo. Biološka stroka se namreč že vrsto let bori proti zmanjševa- nju- številau-rpri pou-ku- biologije v obvezni osnovni šoli. Tako je v devetletki biologija le še dvoletni predmet (prej troletni), pri njem pa se u-čenci eno leto u-čijo tu-di o človeku-, njegovi prebavi in vsebnosti hranilnih snovi v prehra- ni. Slovenci smo ob Hrvatih in Bosancih eni redkih Evropejcev, ki se biološ- kemu- delovanju- človeka v osnovni šoli posvečajo le eno leto in ne, recimo po vzoru- Nemčije, kontinu-irano več let. (tak) Topol je padel Drevo je po nekaj urah sistematičnega obrezovanja podleglo orodju strokovnjakov. (Sašo Bizjak) Na Dravi gasilski reševalni čolni in rance Gasilci so tudi v vodi pravi mojstri. (Sašo Biz-jak) Državnega tekmovanja gasilsko-reševalnih čolnov na reki Dravi, 27. po vrsti, ki je bilo v soboto v Dvorjanah, se je u-deležilo 30 gasilskih ekip iz cele Slovenije in avstrijske Štajerske, in osem ekip v rancah in raftingu-. Tradicionalni Praznik mornarice v Dvorjanah je ob lepem vremenu- pritegnil precej obiskovalcev. Tričlanske ekipe gasilcev so se pomerile v šestih kategorijah, najboljše so bile ekipe PGD Dogoše 4, PGD Lju-bljana-Trnovo, Poklicna gasilska enota Maribor 2. izmena, PGD Miklavž 1, PGD Pekre in FF Fehring 2. Velik prehodni pokal so z zmago v najštevilčnejši kategoriji osvojili člani PGD Miklavž. Petčlanske rancar- ske ekipe so obujale spomin na preteklost - najbolje se je odrezala ekipa Dogoške ajku-le. V raftingu- je najhitreje veslala ekipa PGD Lju-bljana Trnovo. Prireditev so pripravili dvorjanski gasilci sku-paj z Gasilsko zvezo Slovenije in Gasilsko zvezo Maribor. "V 27-letnem delu- smo u-sposobili kar nekaj reševal- nih ekip, ki so pravi mojstri v veščinah, potrebnih za u-spešno posredovanje na reki in ob poplavah, to je metanje reševalnega obroča u-tapljajočemu-, pobiranje predmeta iz vode v čoln, navezovanje predmeta z vrvjo in spretnostna vožnja," pravi predsednik PDG Dvorjane Janko Drozg. V Kočevju- pa se začne 18. mladinska gasilska olimpijada, ki bo gostila več kot 600 mladostnikov iz 20 držav. Mladi prostovoljci se bodo na njej pomerili v atletski in gasilski disciplini in se dru-žili med seboj. Olimpijado bodo slavnost- no odprli danes ob 19.u-ri,končala se bo v soboto. (tv, sta)