URN_NBN_SI_DOC-MS80G4ME

OSEBNE FINANCE ponedeljek, 18. julija 2011 Potrošniki plačujemo skrite provizije Evropska komisija z odločbo zahteva, naj družba Mastercard Europe ukine svoje medbančne provizije za čezmejne transakcije, ker niso v skladu s pravili konkurence. Mastercard dokazuje, da bi bili potem potrošniki prikrajšani za ugodnejše, varnejše in naprednejše možnosti plačevanja IRENA FERLUGA Plačilna kartica je stara kakšnih dve- sto let. Po nekaterih virih naj bi bila Diners Club kartica nastala potem, ko je neki ameriški milijonar na večerjo v mondeni restavraciji, kamor je pova- bil nekaj poslovnih partnerjev, prišel brez denarja in je na kartonček, ki se je znašel v bližini, napisal, da bo zapi- tek plačal naslednji dan. Odtlej je šlo z brezgotovinskim plačevanjem v svetu samo navzgor, z njim pa danes služijo cele verige "posrednikov". Potrošniki, ki uporabljamo plačilne kartice, stroš- ke letnih članarin in provizij za dvige pri bankomatih sicer "vidimo", manj opazni pa so drugi stroški, med njimi stroški medbančnih provizij, ki jih po- sredno tudi plačamo imetniki kartic. Kdo vse plačuje provizije Po podatkih Banke Slovenije je bilo ob koncu marca 2011 v Sloveniji izdanih nekaj več kot 1,562 milijona kreditnih kartic in več kot 2,772 milijona debet- nih kartic, njihovi imetniki so doma v letošnjem prvem kvartalu opravili za 1,2 milijarde evrov plačil, v tujini pa za 127 milijonov evrov. Provizije iz tega denarnega toka so milijonske, na sve- tovni ravni milijardne. "Imetnik kartice, potrošnik, pri na- kupih na prodajnih mestih ne plača provizije. Če pa imetnik kartice opravi dvig gotovine pri katerem izmed pla- čilnih kanalov (bančni avtomat, POS- terminal), plača provizijo v skladu z veljavno tarifo banke. Medbančne pro- vizije za poslovanje s plačilnimi karti- cami so določene s strani Mastercarda ter Vise in veljajo za vse banke sistema Activa, Mastercard in Visa," je pojasnil Simon Hvalec, izvršilni direktor upra- ve NKBM za vzhodno Slovenijo. Provizijo banki plača tudi trgovec, ki ima sklenjeno pogodbo za sprejem plačilnih kartic na prodajnih mestih, in to za posamezno obračunsko obdob- je, vendar se ta dogovorjena provizija Škodljive provizije Večstranske medfranšizne provizije Mastercarda se uporabljajo za praktič- no vsa čezmejna plačila s karticami v Evropskem gospodarskem prostoru in za plačila s karticami v notranjem prometu v Belgiji, na Irskem, v Italiji, na Češkem, v Latviji, Luksemburgu, na Malti in v Grčiji. Približno 45 odstotkov vseh plačilnih kartic v EGP ima bodisi logotip Mastercard bodisi Maestro, na okoli 85 odstotkov prodajnih mestih v EGP pa se lahko plačuje z bančni- mi karticami. Komisija je prepovedala večstranske medfranšizne provizije Mastercar- da, ker zvišujejo osnovo, na podlagi katere banke pridobiteljice prodajnim mestom zaračunajo provizijo za sprejemanje plačilnih kartic, saj tvorijo več- stranske medfranšizne provizije velik del končne cene, ki jo prodajna mesta plačajo za sprejemanje plačilnih kartic Mastercard. To omejevanje cenovne konkurence škoduje trgovinam in njihovim strankam, ugotavlja Evropska komisija. deli med banko, ki je sklenila pogod- bo, in banke izdajateljice kartic (doma- če ali mednarodne). Višina provizije je določena v pogodbi, poravnavo pa izvede Mastercard, ki za obračune in procesiranje bankam zaračuna stroš- ke. Trgovci so se dolgo tega stroška otepali, toda razvoj brezgotovinskega plačevanja je naredil svoje in danes v razvitem svetu skoraj ni prodajnega mesta, kjer ne bi sprejemali vsaj ene plačilne kartice. Hiter razvoj tehnologije Oblikovanje medbančnih provizij za čezmejne transakcije potrošnikov v Evropskem gospodarskem prostoru (EGP) pri družbi Mastercard Europe je z vidika proste konkurence začelo zanimati Evropsko komisijo, ki je leta 2007 z odločbo ugotovila, da njene pro- vizije omejujejo konkurenco, in zahte- vala, da Mastercard med drugim ukine svoje zajamčene medbančne provizije v EGP. "V tem primeru je ogrožena prihod- nja usmeritev evropskih plačil - ali bodo imeli potrošniki in podjetja več ali manj možnosti plačevanja ter ali bodo druge plačilne metode v EU na svetovni ravni," je ob tem izjavil Javier Perez, predsednik družbe Mastercard Europe. "Sprašujemo se, čemu komisi- ja poskuša popraviti nekaj, kar ni pok- varjeno. Trg se razvija zelo hitro in po poteh, ki jih nihče, niti regulatorji trga, ne more zlahka predvideti. Skrbi nas, da bo državna intervencija ogrozila ne- nehni razvoj plačilnih sistemov v EU ter da bodo evropski potrošniki in tr- govci nazadnje prikrajšani za ugodnej- še, varnejše in naprednejše možnosti plačevanja, ki bi potrošnikom olajšale življenje, trgovcem na drobno pa omo- gočale večjo donosnost." Perez je opozoril, da se je v plačil- ni industriji marsikaj spremenilo, odkar je komisija leta 2000 začela pre- iskovati medbančne provizije. Večjo konkurenčnost in inovacije, kot so brezstično plačevanje, plačevanje z mobilnimi telefoni in elektronsko plačevanje, spodbujajo tako trgovci, banke in telekomunikacijska podjet- ja kot novi akterji na trgu. Posledice so izrazit tehnološki napredek, veliko povečanje transakcij v elektronskem plačevanju in odobritev različnih vrst plačil po vsej Evropi. "Prava prednost odprtega plačilne- ga sistema, kakršnega ima Mastercard, je, da zahteva večjo konkurenčnost po celotni vrednostni verigi. Mastercardo- va svetovna mreža omogoča več tisoč bankam, da stotinam milijonov po- trošnikov in milijonom trgovcev na drobno omogočajo napredne plačilne storitve. Izmenjava je najpreglednejše in najučinkovitejše sredstvo, s katerim lahko poskrbimo za ustrezno ravnoves- je med vsemi udeleženci v sistemu," je še dodal Perez. Skrite provizije V začasnem sporazumu je Evropska komisija leta 2009 sicer priznala legi- timnost medbančnih provizij v odpr- tih štiridelnih sistemih plačevanja, toda pri Mastercardu ocenjujejo, da je stopnja medbančne provizije preniz- ka, med drugim jih moti tolmačenje komisije, da predstavljajo "združenje podjetij" in da so medbančne provizije družbe Mastercard zgolj sklepi združe- nja, ki omejujejo konkurenčnost. Komisija je ugotovila, da večstran- ske medfranšizne provizije Mastercar- da, zaračunane za vsako plačilo na maloprodajnem mestu pri izvršitvi pla- čilne transakcije, zvišujejo stroške pla- čila s karticami na prodajnih mestih, pri čemer pa ni dokazljivega povečanja učinkovitosti. V EU je vsako leto s pla- čilnimi karticami opravljenih več kot 23 milijard evrov plačil, kar presega znesek 1350 milijard evrov. Komisarka za konkurenco Neelie Kroes je v zvezi s tem povedala: "Več- stranske medfranšizne provizije, kakr- šne so provizije Mastercarda, umetno zvišujejo stroške plačila s karticami na prodajnih mestih. Račun poravna- jo potrošniki in pri tem tvegajo, da ga bodo zaradi uporabe plačilnih kartic Carinski organi EU v boju proti ponaredkom podvojili število zasegov Carinski organi EU so lani na zunanjih mejah EU v okvi- ru boja proti ponaredkom glede na predhodno leto skoraj podvojili število pošiljk, ki so jih zasegli, in sicer s 43.500 na skoraj 80.000. Lani so tako zasegli več kot 103 milijone proizvodov, za katere je obstajal sum, da kršijo pravice inte- lektualne lastnine, so sporočili iz Bruslja. V četrtek objavljanem poročilu komisije o uveljavljanju pravic intelektualne lastnine so predstavljeni tudi statistič- ni podatki o vrsti, izvoru in načinu prevoza proizvodov, ki so bili zaradi kršenja pravic intelektualne lastnine zase- ženi na zunanjih mejah EU. Prvič je v poročilu navedena tudi vrednost zaseženega blaga, ki je ocenjena na več kot milijardo evrov. Najpomembnejše kategorije izdelkov, ki so jih zasegli carinski organi, so bile cigarete (34 odstotkov), pisarniš- ki material (devet odstotkov), drugi tobačni izdelki (osem odstotkov), znamke, oznake in emblemi (osem odstotkov), oblačila (sedem odstotkov) in igrače (sedem odstotkov). Po- ročilo še kaže, da 14,5 odstotka vseh zaseženih izdelkov predstavljajo gospodinjski proizvodi, kot so šamponi, mila, zdravila ali gospodinjski aparati (sušilniki za lase, brivniki in računalniški deli), ki bi lahko vplivali na zdravje in var- nost potrošnikov. Pri vsem tem opažajo povečano število zasegov pošt- nih paketov. Kot je ob tej priložnosti dejal evropski komi- Za 1,2 milijarde evrov plačil s karticami so Slovenci opravili doma, v tujini pa za 127 milijonov evrov v letošnjem prvem četrtletju. (Igor Napast) plačali dvakrat: enkrat v obliki letnih pristojbin svoji banki, drugič v obliki napihnjenih maloprodajnih cen, ki jih ne plačajo le uporabniki kartic, ampak tudi potrošniki, ki plačujejo z gotovi- no. Komisija bo sprejela take provizije le, kadar jasno spodbujajo inovacije v prid vsem uporabnikom." Večstranske medfranšizne provi- zije Mastercarda so provizije za vsako plačilo na prodajnem mestu. Te provi- zije znašajo od 0,4 odstotka vredno- sti transakcije (čemur je treba prišteti 0,05 evra) do 1,05 odstotka vrednosti (čemur je treba prišteti 0,05 evra) za plačila z bančnimi karticami Maestro ter od 0,80 do 1,20 odstotka za tran- sakcije potrošnikov s kreditnimi kar- ticami Mastercard. Banka potrošnika (banka izdajateljica) zadrži provizijo, ki jo zaračuna banki trgovca, slednja pa upošteva ta strošek pri določanju cen na prodajnih mestih, so prepriča- ni v Evropski komisiji. sar za davke, carinsko unijo, revizijski nadzor in boj proti goljufijam Algirdas Šemeta, so se zasegi pri poštnem pro- metu izjemno povečali, saj se je število primerov potrojilo s 15.000 na več kot 48.000, veliko zaseženega blaga pa je vključevalo zdravila in izdelke za osebno nego. To narašča- nje je posledica vse večjega števila nakupov prek spleta. Dodal je še, da je maja predlagal nove predpise za okre- pitev boja proti ponaredkom. Evropski potrošniki in imet- niki pravic namreč po njegovih besedah pričakujejo, da bo blago temeljito pregledano in varno. "Še naprej bomo pove- čevali prizadevanja znotraj EU in z našimi mednarodnimi partnerji, da bi zagotovili najvišjo raven zaščite pravic inte- lektualne lastnine za podjetja, ki poslujejo zakonito, in po- trošnike," je povedal. Kitajska je bila med državami, iz katerih izvirajo pro- izvodi, ki kršijo pravice intelektualne lastnine, še naprej na prvem mestu, in sicer je bilo tam skupno proizvedenih 85 odstotkov takšnih izdelkov. Druge države, kot so Turči- ja, Tajska, Hongkong ali Indija, so bile na vodilnem mestu glede nekaterih kategorij proizvodov (Turčija pri hrani, Taj- ska pri pijači, razen alkoholnih pijač, Hongkong pri pomnil- niških karticah in Indija pri zdravilih). Kar 90 odstotkov vseh zaseženih izdelkov je bilo uni- čenih, ali pa se je začel sodni postopek za ugotavljanje kr- šitve. (sta) 8