URN_NBN_SI_DOC-MS80G4ME

Dunajsko zadnje slovo V soboto je bila na Dunaju pogrebna slovesnost za najstarejšim sinom zadnjega avstro-ogrskega cesarja O t t om von Habs- burgom, kije bil skozi svojo kariero vnet zagovor- nik združene Evrope JOŽE PLEŠ-NAR Avstrija je svojo cesarsko preteklost po- kopala po porazu v prvi svetovni vojni, toda minulo soboto so razkošne pogreb- ne slovesnosti Dunaj za šest ur preobra- zile v cesarsko prestolnico, kakršna je bila nekoč. Na tisoče Avstrijcev in tu- ristov se je zbralo na ulicah središča mesta, po katerih so krsto s posmrtni- mi ostanki Otta von Habsburga pope- ljali v katedralo sv. Štefana. Maše, ki jo je vodil dunajski kardinal Christoph Shoenborn, se je udeležilo kakih 1000 odličnikov, med njimi švedski kralj Carl Gustaf, luksemburški nadvojvo- da Henri, liechtensteinski princ Hans Adam II. ter potomci nekdanjih evrop- skih monarhij. Med političnimi udeleženci so bili tudi nekateri voditelji nekdanjih sestav- nih delov avstro-ogrskega cesarstva, avstrijski predsednik Heinz Fischer, madžarski predsednik Pal Schmidt, hr- vaška premierka Jadranka Kosor, češki zunanji minister Karel Schwarzenberg ter celo predsednik Gruzije Sakašvili in makedonski premier Nikola Gruev- ski. Ni pa bilo kakšnega vidnega poli- tičnega predstavnika Slovenije razen cerkvenega delegata, ljubljanskega po- možnega škofa Antona Jamnika. Res pa je, da so pri Slovenski ško- fovski konferenci v spomin pokojnika zapisali, da je bil tesno povezan z do- godki slovenske samostojnosti in da si je prizadeval za mednarodno priznanje Slovenije, medtem ko ga je predsednik Danilo Turk 4. julija ob njegovi smrti izpostavil "kot evropskega poslanca in še posebej kot predsednika mednarod- ne Panevropske zveze, ki se je odloč- no zavzemal za združevanje Evrope in uveljavljanje človekovih pravic, pra- vic manjšin, demokracije in občečloveš- kih vrednot". Z avstro-ogrsko monarhič-no črno-žolto zastavo pokrito krsto z posmrtnimi ostanki Otta Habsburškega peljejo mimo cesarske palače Hofburg. (Reuters) Vsekakor je bil Otto von Habsburg skozi svoje življenje priča, pa tudi ude- leženec glavnih političnih dram 20. stoletja. Ko je njegov oče Karl I. leta 1916 prevzel prestol, je postal kronski princ, ob njegovi smrti šest let pozneje pa tudi uradni poglavar družine Habs- burg, ki se je ob koncu prve svetovne vojne, ko je Avstrija postala republika, znašla v izgnanstvu, najprej v Švici in nato v Španiji. Dolgo časa si je prizade- val za obnovitev cesarstva in se skušal leta 1938 vrniti na Dunaj, da bi prepre- čil namere Adolfa Hitlerja za pripojitev Avstrije. Ne preseneča, da je Hitler zma- goslavni pohod svoje vojske v Avstrijo 12. marca 1938 poimenoval "operacija Otto". V času njegovega rojstva leta 1912 se je zdela 650 let stara habsburška mo- narhija še vedno dokaj trdna. Njegov oče nadvojvoda Karl, pranečak cesar- ja Franca Jožefa, je bil takrat poveljnik polka v dunajski garniziji, mati pa prin- cesa Zita Bourbonsko-Parmska. Krsti- li so ga z dolgo verigo imen, ki naj bi dokazala, da v njegovih žilah teče kri vseh rimskokatoliških kraljevih dru- žin Evrope: Franz Josef Otto Robert Maria Anton Karl Max Heinrich Six- tus Xavier Felix Renatus Ludwig Gae- tan Pius Ignatius. Eden od avstrijskih časnikov je označil novorojenega prin- ca kot bodočega cesarja, ki bo "v drugi polovici 20. stoletja krmilil prihodnost Evrope". Po svoje jo tudi je, ne toliko za- radi poskusov, da bi obnovil habsburš- ki imperij (potegovanju za prestol se je Prejeli smo Brezigar in Agora Odziv vodstva Radia Agora h komen- tarju Bojana Brezigarja o Radiu dva 5. julija na tem mestu je zadel tako v črno, da je moral Brezigar v odgovoru seči zelo globoko v škaf polemičnih vzdevkov. Čuti se osebno napadenega, ker da Agorajevci pravijo, da se Brezi- gar zaletava v plot. Pravi, da na osebne napade ne bo odgovarjal. Pa odgovar- ja z osebnim napadom na izredno niz- kem nivoju, ko svojim kritikom očita "stalinistično taktiko". Težko si je za- mišljati hujšo diskreditacijo. Dalo bi se sklepati, da je Brezigar sam upora- bil "tradicionalno stalinistično takti- ko diskreditacije drugače mislečega". Lahko bi rekli, da ima Brezigar o stalinizmu ravno tako malo pojma kot o problematikah na Koroškem. Seveda so Agorajevci v svoji kritiki nekoliko polemični, toda njih polemiko spravlja- ti v povezavo s stalinizmom pomeni žaliti vse resnične žrtve stalinizma! Meni osebno se zdijo polemični stavki na Brezigarjev račun upraviče- ni, saj v svojem prvotnem komentar- ju kaže veliko porcijo ignorance in površnosti glede dejstev, kar v svojem odgovoru še potencira. Nima pojma o gremijih, ki so odločali o radijski frek- venci, in nima pojma o zakonu, ki je bil podlaga za razpis frekvence. Kar za- deva konflikt v manjšini, ga ni vzdolž tistih "skupinskih" linij, ki jih Brezigar riše. V resnici je relativno izoliran pov- zročitelj konflikta edinole Mohorjeva družba, ki je na Radiu dva udeležena s 26 procenti in tam vodi glavno besedo uradno odpovedal šele leta 1961), tem- več zaradi zagrizene kampanje, da bi dvignil železno zaveso, ki je razklala Evropo na dvoje. Vodil jo je kot evrop- ski poslanec konservativne zveze ba- varskih krščanskih socialistov in kot predsednik Panevropske zveze v letih 1979-1999. Po padcu berlinskega zidu je bil v evropskem parlamentu eden glavnih nosilcev prizadevanj za vstop nekdanjih članic vzhodnega bloka v Evropsko unijo. Huga Chaveza s hčerko Roso je na letališču v Havani pričakal kubanski kolega Raul Castro (levo). (Reuters) Hugo Chavez spet na Kubi Venezuelski predsednik Hugo Chavez, ki so mu junija na Kubi odstranili malig- ni tumor, se je v soboto v spremstvu hčerke Rose vrnil na otok, kjer bo zdravlje- nje nadaljeval s kemoterapijo. Za zdaj ni znano, koliko časa bo trajalo zdravljenje. Chavez je v sredo priznal, da bo za zdravljenje raka morda potreboval kemote- rapijo, zanikal pa je, da bi se mu tumor, "skoraj tako velik kot žoga za košarko", razširil na debelo črevo ali želodec. V petek je venezuelsko narodno skupščino zaprosil za dovoljenje, da zdravljenje nadaljuje v tujini. Poslanci so prošnji so- glasno ugodili. (sta) Hofer sporoča in ki že nekaj časa stremi za medijskim monopolom med koroškimi Slovenci. Pa se glede radia zadeva ni razpletla tako, kot bi Mohorjanom ustrezalo. V resnici je zadeva zelo enostavna. Radio dva in Radio Agora imata od leta 1997 naprej skupno družbo (50:50), ki je bila ves čas medijskega projekta last- nik licence za frekvenco. Od 21. marca 2004 imajo kooperacijo z ORF, s tem da so od dvanajstih ur oddajnega časa čez dan odstopili ORF osem ur, po dve uri pa sta oddajala Radio dva in Radio Agora, ponoči od 18. do 6. ure pa Agora. Lani poleti je bilo treba obnoviti licen- co za frekvenco, bili so zopet zmenje- ni za skupno prošnjo in bi stvar tekla naprej kot doslej, pa si je Radio dva v zadnjem trenutku premislil in si skup- ne prošnje ni več želel. Ne avstrijska dr- žava, temveč Radio dva je s tem sprožil konflikt. Radio Agora je bil potemta- kem primoran, da je tudi on zaprosil sam. Strokovno dobro utemeljena odlo- čitev neodvisnega urada KommAus- tria je bila 11. aprila 2011 v prid Radia Agora. Vsakdo jo lahko prebere na sple- tu. Priziv Radia dva je Zvezni komuni- kacijski senat, ki prav tako ni vezan na službena navodila, 6. junija zavrnil v vseh točkah. Seveda zdaj nekatere boli glava, toda svet se ne bo podrl in slovenska manjšina bo imela radijsko oskrbo v istem obsegu kot doslej. Bom pa za konec po Brezigarje- vem nasvetu še jaz grešil in nekoliko "slabo mislil", s tem pa najbrž uganil, kam pes taco moli. Morda Brezigar niti ni tako neinformiran, so pa neke vezi med njim in določenimi krogi pri nas na Koroškem, ki jim s svojim pisanjem skuša seči pod rame. Valentin Sima, Univerza v Celovcu