URN_NBN_SI_DOC-MS80G4ME

Naveličana (samo) destruktivnih zgodb Dr. Suzana Zilič - Fišer, generalna direktorica zavoda Maribor 2012 - Evrop-ska p-restolnica kulture MELITA FORSTNERIČ HAJNŠEK Prvega aprila letos ste prevzeli mesto prve dame EPK. Sto dni je že za vami, torej je že čas za prvo rekapitu-lacijo? Bili so dinamični meseci - od organi- zacijske konsolidacije do prve pred- stavitve projektov. "Bilo je izjemno težko, pomembno pa je, da smo se znotraj zavoda povezali. Končno se zavedamo, da delamo skup- ni projekt, s katerim se poistovetimo vsi, od prvega do zadnjega v zavodu. Šele po tej identifikaciji lah-ko pričaku- jemo vključenost meščanov. Storjeni so bili tudi prvi koraki k transparent- nosti in odprtosti navzven. EPK je pro- jekt, katerega gonilna sila je zavod, a kreatorji so vsi meščani." Se v tej ekipi dobro poču-tite? Verja- mete, da je ekipa, 26 redno zaposle- nih in 53 honorarcev - od marketinga do programa - prava in da bo mogoče z njo izpeljati kakovostno EPK? "Velika ovira je bila, da sem prišla v 'za- tečeno stanje'. Le nekaj posameznikov je prišlo z mojim prihodom, večina je bila zaposlena, redno ali honorarno, že v času predhodnika Vladimirja Ru-ka- vine. Plačna masa je bila določena, ko sem prišla, kadri zaposleni, zvečine od januarja ali celo od lani. Umetnost je bilo razporediti vse te kadre in vzposta- viti sinergijo. To je bilo najtežje, ker so bili ljudje polarizirani - poslovni del, tedaj na čelu s Heleno Hvalec, in pro- gramski, na čelu z Mitjo Čandrom, sta bila v velikem razkolu. Moj prvi vtis je bil, da je morje viharno, a da 'niso na isti ladji'. Nisem se odločila za odpuš- čanje in iskanje "svojih" ljudi, sem pa želela prerazporediti zaposlene tako, da lahko največ prispevajo k projek- tu. Imamo zelo mlado ekipo, ki danes verjame v projekt in res garajo. Danes lahko rečem, da smo na isti ladji, a še vedno v viharnem morju." Medtem ste u-redili statu-s zavoda, na začetku- ste na relaciji do občine ostro postavili vaše pristojnosti v odloku- in u-speli? "Bilo je nelogično, da po starem odlo- ku nisem imela nobenih pristojnosti, hkrati pa vse odgovornosti za zakoni- tost delovanja zavoda. Očitno je bil prejšnji odlok sprejet glede na imena, ne na pozicije - na Rukavino, Hvalče- vo, A-leša Novaka tedaj, kasneje na Čandra. Če izhajamo iz načina dela posamezne institucije, naj si bo javni zavod ali gospodarska družba, je po- membno, da so pristojnosti natančno dorečene. Ustanovitelj bi moral stre- meti k učinkovitosti organizacije, ne glede na to, kdo je na poziciji. Javni zavod je že tako komplicirana institu- cija, k i je težko učinkovita. Ustanovi- telj je odlok spremenil, uprave tako ni več, ampak samo generalni direktor, kot zakoniti zastopnik zavoda, in pro- gramski direktor, odgovoren za vse- binski, finančni in izvedbeni vidik programa. Sicer pa sem že kot članica nekda- njega sveta zavoda opozarjala na ne- logičnosti, ko je svet naprej zaposlil poslovno direktorico, potem je pro- gramski svet zaposlil programskega direktorja in čez tri četrt leta so šele iskali generalnega direktorja." "Skok v brezno", ste metaforično poi- menovali ta vaš prvi čas. Ste prežive- li? "Za zdaj še živim... Priprave na EPK so garanje, v katerem naletiš na vedno nove čeri. Eni so odstopili tudi zato, ker niso zmogli tempa ..." Menjave na državnem političnem vrhu-, odhod ku-ltu-rne ministrice prav- kar, niso nedolžni za potek EPK? "EPK je mednarodni projekt državne- ga pomena in tega se pristojne institu- cije niso dovolj hitro zavedale. V tem trenutku imamo zagotovljeno pogod- bo o financiranju z ministrstvom za kulturo, tudi z Mestno občino Maribor (MOM). A to bi moralo biti dogovorje- no že nekaj let prej, kar je ena večjih napak s strani odgovornih v državi. Trenutna politična turbulenca sicer v ničemer ne vpliva na zavod, saj se mu je uspelo distancirati od dnevnopolitič- nega dogajanja na vseh- ravneh-. Zavod deluje v drugačnem tempu kot politi- ka, cilj je uresničiti izjemen projekt. Problem je le, ker nimamo sogovorni- ka pri ključnih temah. Takšna politična situacija, kot je sedaj, pa slabi pozitiv- no prepoznavnost blagovne znamke EPK. Navsezadnje imamo mnoge obi- ske tujih novinarjev, medijev, turistič- nih organizacij, ki spremljajo EPK kot slovenski nacionalni projekt. Projekt je vpet v širši prostor in če je kontami- niran, se seje tudi dvom o projektih, s tem pa žanje tudi nezaupanje do vsega, kar v nacionalnem in lokalnem prosto- ru ustvarjamo." Interesi že znotraj enega mesta Kaj pa v odnosu- do lokalne politike, kje ste? Vaš zadnji javni nastop v Veče- rovem pismu- je sku-šal zaščititi dobro ime EPK, predvsem zaradi sintagme 'Evropska prestolnica koru-pcije', ki se je lansirala v medijih. "Moreče je bilo gledati, kako lahko v mestu in državi uničujemo nekaj, kar je v svojem temelju pozitivno. Težko ostanem ravnodušna ob tolikšni samo- destrukciji, uničevanju izjemnih pri- ložnosti, ki jih EPK prinaša. Zdelo se mi je tudi nekorektno do vseh tisočih tistih, ki so ali bodo vpleteni v projekt EPK. To je vsaj 300 institucij, množica posameznikov na področju kulture, turizma, gospodarstva ... Prav zaradi vsega tega potenciala se mi je zdela ta oznaka krivična." Povezava s petimi p a r t n e r s k i mi mesti, ki je pripeljala do zmage Ma- ribora v tekmi za EPK, se kaže v mno- gočem zelo zapletena. Marsikaj se v finančnem smislu- dodatno zapleta, razvnemajo se strasti pri nekaterih projektih - recimo ptu-jskem ku-ren- tovanju-, Lentu-? "Spomladi še nismo imeli urejenih partnerskih razmerij s sodelujočimi mesti, zato je uspeh, da nam je napo- sled uspelo z vsemi (razen zaenkrat še z Mursko Soboto) podpisati pogodbo o partnerskem sodelovanju. Malo je pre- stolnic z več vpletenimi mesti, saj se je že znotraj enega mesta težko pove- zati, kaj šele usklajevati interese šestih različnih občin. To početje je že samo po sebi misija nemogoče. Potencia- li obstajajo na zelo različnih ravneh, tudi proračuni mest so različno težki, potrebno pa je zagotoviti primerljive standarde. Tukaj nosi največjo odgo- vornost programski direktor, ki mora postaviti jasne parametre kakovosti in drugih ciljev za projekte, ki pridejo v nabor. " Maribor je vendar temeljna zaščit- na znamka, kot želijo v Bru-slju- - Ma- ribor 2012 mora biti po njihovem v prvem planu-. "Seveda. Zanima jih Maribor v letu 2012 in predvsem nova podoba po letu 2012." Kako pa vi ocenju-jete vse te fantaz- me okoli infrastru-ktu-re - Maks-UGM bo ali ne bo? Danes bo, ju-tri ne bo ... Verjamete v otvoritev UGM-Maks ju-- nija 2012? "Želje in zaveze občine so, realnost pa je tudi taka, da bomo morali imeti pri vseh projektih scenarij B. S sodelav- ci smo se sprijaznili predvsem s tem, da imamo v mestu že obstoječe po- tenciale, ti so relativno ugodna infras- truktura, če vključimo novo lutkovno gledališče, nove trge, SNG ... Računamo na UGM, seveda, pomenila bo optimal- no zgodbo. Tudi če ne bomo pozidali vsega, kar smo si zamislili, je lahko zgodba EPK vsebinsko in programsko dobra in uspešna. Poznamo realnost Guimaraesa, ki nima niti gledališča. Računam, da slej ali prej ta infrastuk- tura bo, pa če bo sredi prihodnjega leta ali konec 2012 ali tudi leto kasneje. Če bo nastala zaradi EPK, v kateremko- li obdobju, bo to velik dosežek. Zara- di EPK bo mesto zagotovo drugačno, tako mentalno kot infrastrukturno. Če bomo v času EPK dobili podlage za novo akademijo za umetnosti na Uni- verzi v Mariboru, če bomo izrazili ves umetniški potencial v mestu, če bo to mesto prijetnejše za bivanje, za priteg- nitev mladih, ki sedaj iz mesta odhaja- jo, potem smo naredili veliko." Po poti polomov? Direktor Festivala Lju-bljana Darko Br- lek v enem od medijev svari, da bo Maribor šel po poti epekajevskih po- lomov, kot je bil v Vilni. Kaj menite na take pesimistične napovedi lju-di, ki so bili celo v programskem svetu- EPK? "Tudi Pecs, ki v letu prestolovanja pravočasno ni zgradil vseh načrtova- nih objektov, je z vidika trajnosti EPK uspešna zgodba. Uspelo jim je določe- no infrastrukturo uresničiti, pa četudi v daljšem časovnem obdobju; pomemb- no je, kaj je ostalo po EPK. Ni bil fiasko, nikakor ne. Od kulturnega menedžer- ja najvišjega formata, kot je Brlek, bi pričakovala, da bi z zanosom prispeval svoje dolgoletne izkušnje, na probleme opozarjal v programskem svetu, saj je še nedavno bil njegov član. Iz zgodbe, k i je zahtevna, problematična, je naj- lažje izstopiti, z distance pa kritizira- ti in opozarjati. Vsekakor vnaprejšnje stigmatiziranje nima smisla. Če sami svoje zgodbe ne cenimo, tudi drugih ne moremo prepričati o njenem uspe- hu. Prihodnje leto sta najpomembnej- ša kulturna projekta v Evropi Maribor in Guimaraes. To je dejstvo. V tujini nas bodo imeli za prestolnico, kako se bomo s tem sprijaznili mi, bomo vi- deli." Zofijini lju-bimci so odnehali - s kritič- no pripombo, da kritika EPK javno ni bila dovolj prepoznana, sprejeta in medijsko promovirana. Kaj pravite? "Vsaka konstruktivna kritika je lahko dobrodošla. Bolj kot dnevno preigrava- nje znanih tem pa so potrebne resne izkušnje, primeri dobre prakse na tem področju. Tega je seveda malo, saj tovr- stnih izkušenj v Sloveniji ni, tudi tako velikih projektov v širšem evropskem prostoru ni prav veliko. Zaupanje v pro- jekt EPK, v željo, da uspe v najboljšem možnem obsegu, je ključnega pomena. Slovenijo sem dovolj dolgo gledala z di- stance, ko sem živela v tujini, da sem uvidela tisto, kar ne zmoremo spregle- dati znotraj. Preveč je samodestruktiv- nih slovenskih zgodb. Zagotovo nam manjka ponosa, ki pa je pri razvoju dogodkov EPK klju- čen." Kako pa tujci ocenjujejo razvoj do- godkov pri nas, imate zveze pri bri- tanskih medijih, tujih univerzah? "V mednarodnem prostoru je naziv EPK izjemno cenjen. Ugledni profesor- ji, kolegi s tujih univerz, novinarji in vodilni predstavniki medijev, diplo- mati, prav vsi izražajo navdušenje in željo po sodelovanju. Pred dnevi mi je naklonjenost do projekta in željo o sodelovanju izrazila žena bivšega bri- tanskega premierja Cherry Blair, z upa- njem, da bo Mariboru uspelo narediti tako pomembno preobrazbo kot nje- nemu rodnemu Liverpoolu. Že danes uspevajo določeni projekti, tudi tisti, ki niso vezani na kulturo, recimo razi- skovalni na fakultetah, že tudi zato, ker prihajajo iz mesta, ki bo prestol- nica kulture. To je naziv, ki bo večno ostal del mesta." Regionalni mediji za skupno zgodbo Kot medijsko strokovnjakinjo vas verjetno medijsko zrcaljenje EPK po- sebej zanima? "V novinarstvu je divja tekma za hi- trostjo informacij, zaradi lastništva, ki tačas obstaja v medijih, prihaja do devalvacije standardov in zagotovo je lažje delovati na prvo žogo, na ne- gativno informacijo, na ekscesnost. To obdobje se bo končalo, a še niti na pol poti nismo. V tej zgodbi politika, ki kroji temelje za medijski prostor, ne pomaga, ampak celo neti nizke strasti. Konstantno želi z mediji vzpo- staviti odnos odvisnosti. Enako kot v kulturi je tudi v medijih potrebna di- stanca. Odgovornost politike pa je, da postavi platformo in pogoje za razvoj tako kulture kot medijskega prostora. Tega ne počne, ker jo zanima le delova- nje na kratek rok. Novinarji so v slabi poziciji, ker so nenehno v odvisnosti od lastnikov in politike. Do procesa (sa- mo)očiščenja je še daleč. Kot imamo v Sloveniji tisoč in več medijev, imamo tudi kopico kulturnih institucij, kaj šele kulturnikov, zato je ključno potenciale povezati. Ampak če česa v Sloveniji ne znamo, je to po- vezati več različnih področij za boljši končni izplen. To je ključni problem. V tujini regionalni mediji stopijo skupaj za vsako boljšo skupno zgodbo." Se gospodarske dru-žbe zanimajo za EPK? "Izkušnje kažejo, da je bil EPK mnogim poslovna priložnost. Gospodarstvo je že izrazilo velik interes; vsaj v pogovo- rih, ki sem jih imela, od mednarodnih korporacij do lokalnih firm vidijo v EPK poslovno priložnost in so priprav- ljeni sodelovati. Kaj je prinesel prvi dan odprtih vrat EPK? "Junija smo imeli dan odprtih vrat, ki je bil izjemno dobro obiskan. Cilj je čimbolj stremeti k odprtosti in transpa- Suzana Žilič - Fišer: "Pred dnevi mi je naklonjenost do projekta in željo o sode- lovanju izrazila žena bivšega britanskega premierja Cherry Blair z upanjem, da bo Mariboru uspelo narediti tako pomemb- no preobrazbo kot njenemu rodnemu Liverpoolu." (Boris Vugrinec) "Prišla sem v 'zatečeno stanje Le nekaj posame- znikov je prišlo z mojim prihodom, večina je bila zaposlena, redno ali honorarno, že v času predhodnika Vladimirja Rukavine" rentnosti, zato se mora projekt odpreti navzven. EPK ni klasična oglaševalska zgodba, ampak mobilizacijska zgodba, saj je to projekt, ki ga sokreirajo mešča- ni. Čimveč mobilizacijskega programa potrebujemo. Delo zavoda je pionir- sko, povezovalno." Kako pa boste odprli EPK - kaj ne bo otvoritvene slovesnosti? Črne maske kot redna operna premiera Opere v SNG Maribor najbrž ne morejo biti otvoritev? "Otvoritev EPK je zelo pomembna. Otvoritveno slovesnost načrtujemo 14. januarja, Črne maske bodo del otvoritvenega vikenda, prav tako bomo pripravili dogodke, ki bodo pri- tegnili meščane v mesta. Z otvoritvijo se odpremo v mednarodni prostor, v Turkuju je bilo januarja na otvoritvi kar 300 tujih novinarjev." V UGM skupinska fotografska razstava nemških avtorjev V mariborski umetnostni galeriji so v četrtek odprli fotografsko razstavo desetih nemških avtorjev z naslovom Predstavitev/Ponazoritev. Fotografi, ki ustvarjajo tako ana- logno kot digitalno fotografijo, se v svojih delih hkrati gibljejo med pre- zentacijo sveta in njegovo reprezenta- cijo. Na razstavi razstavljajo fotografi Laurenz Berges, ki bo obiskovalce po- peljal po razstavi, Albrecht Fuchs, Karin Geiger, Claus Goedicke, Uschi Huber, Matthias Koch, Wiebke Loe- per, Nicola Meitzner, Peter Piller in Heidi Specker. Vsi ti fotografi umetniške fotografi- je so stari približno 40 let, k razvoju nji- hove fotografije pa je pripomogel tudi naraščajoč pomen Visoke šole za grafi- ko in knjižno umetnosti v Leipzigu ter Umetniške akademije v Dusseldorfu. Po dolgem obdobju, ki ga je zaznamo- vala generacija nekdanjih študentov Bernda Becherja z Akademije v Dussel- dorfu, se je na fotografskem področju pojavila živahna in heterogena foto- grafska scena. Trenutno je fotografija v fazi pre- hoda od analognega k digitalnemu mediju. S spremembami prihaja do novega razumevanja medija. Fotografi, izbrani za pričujočo predstavitev, v svojih delih odstirajo spreminjajočo se situacijo z zavestno izbrano subjektivno strukturo avten- tičnosti, so zapisali v galeriji. Avtorji v svojih individualnih delih prelamljajo s tradicionalnim značajem dokumentarne fotografi- je. Njihove podobe se gibljejo med prezentacijo sveta in njegovo umet- niško reprezentacijo, kar temelji na odkrivanju posameznih predstav, ki zavestno vzdržujejo dvom. (kr)