URN_NBN_SI_DOC-MS80G4ME

COMENTAR Poslednji boj f „ \ ZVONE ŠTOR Spomnim se leta 2005, ko je dr. Tomaž Kosar z ekipo EthnoCon na Imagine cupu na Japonskem osvojil 4. mesto. Še kako dobro se spomnim leta 2006, ko je Kosar z ekipo SparcoNet v Indiji zasedel 7. mesto. Letos je 7. mesto v konkurenci 183 držav osvojila ekipa 2ndSight pod mentorstvom dr. Mateje Verlič. To so največji slovenski dosežki na največjem študentskem tekmova- nju. In veste, kaj je temna plat vseh slovenskih zgodbo o uspehu na Imagine cupu? Mentorji! Čeprav tvegam, da mi bo kdo očital, da sedaj ni pravi čas za odpiranje ne- prijetnih tem, je treba izpostaviti tako dr. Kosarja kot tudi dr. Verličevo, ki očitno poznata recept, kako motivirati mlade in jih pripeljati v sam svetovni vrh. Kosar je po dveh izjemnih uspehih poniknil dobesedno čez noč, zlil se je s sivino univerze, čeprav sem prepričan, da še ni rekel zadnje besede. Zanimi- vo je, da je leta 2007, ko je Slovence na finale peljal profesor dr. Peter Kokol, bil to zadnji mentor s podporo univerze. Potem so namreč sledila leta, ko so ekipe potovale na finalna tekmovanja kot samorastniki, brez podpore iz aka- demskih vrst. Kot bi se hram učenosti bal študentskih uspehov?! Temno tradicijo je letos prekinila dr. Verličeva, ki se vse bolj odkrito spo- gleduje z izzivi v gospodarstvu. Lahko se celo zgodi, da bo univerza izgubi- la še eno izvrstno mentorico, motivatorko in prvoborko samo zato, da bodo imeli mir. Kot bi se bali pohvaliti se z dosežki študentov in tudi dosežki pro- fesorjev. Žal, ne vseh. Zato je toliko bolj žalostno, da peščica neuspešnih za- vira celoten razvoj. Kaj pomaga laboratoriju za programirne metodologije, da ima vrhunske mlade raziskovalce, če jih potem sistem zaduši? Vem, da iz tega laboratorija prihaja še nekaj perspektivnih mentorjev, ki lahko celo posežejo po najvišjih mestih v svetovnem merilu. In prav zaradi Kosarja, Verličeve in vseh bodočih mentorjev ekip Imagine cup si želim, da bi letošnji uspeh 2ndSight bil spod- buda za razmislek o vlogi mentorstva. Izguba Verličeve bi namreč pomenila škodo za univerzo in tudi vse bodoče slovenske ekipe Imagine cup. Nokijino slovo od Japonske Se spomnite, da smo pred tremi leti na teh straneh pisali, da Nokia na Japon- skem ne bo več prodajala svojih pametnih telefonov? Pred nekaj dnevi je prišla še bolj drastična novica. Nokia se iz Japonske povsem umika, tudi iz segmenta poceni telefonov, kjer pa ji tako nikdar ni šlo preveč dobro. Japonski trg je na- mreč nasičen z najrazličnejšimi telefoni, poleg tega se modni trendi tako hitro spreminjajo, da tradicionalno počasni Finci niso kos tovrstnim izzivom.Da stvar ne bo zvenela tako tragično, si velja ogledati še načrt umika: 1. avgusta naj bi Nokia zaprla trgovino v Tokiu, do konca leta pa še drugo trgovino, kjer pa so tako prodajali samo telefone Vertu (prestižne mobilnike iz zlata in diamantov, pri čemer najdražji dosegajo cene tudi več kot 60 tisoč evrov). In to je vse. Nokia je imela na Japonskem samo dve trgovini. Ob koncu se moramo vprašati, kako bo to vplivalo na sodelovanje Nokie in Microsofta. Očitno so ocenili, da bo bolj- še, če pametne telefone z Windows Phone 7 prodajajo pod drugo blagovno znam- ko, četudi bo proizvajalec iz Finske. Kdo bi razumel globalne stratege... (urs) Umik Nokie iz Japonske: prvo trgovino bodo zaprli 1. avgusta, drugo decembra. Več trgovin Nokia tam ni imela. (Tokio.jp) Z nadgradnjo omrežja hiter internet n a podeželju Simobil je na četrtkovi tiskovni konferenci v Ljubljani napovedal korenito pre- novo oziroma nadgradnjo omrežja, ki bo trajala predvidoma do konca oktobra, ko naj bi s signalom UMTS pokrivali več kot 85,9-odstotka prebivalstva. S tem bo po besedah predsednika uprave Simobila Dejana Turka družba imela največ- je in najsodobnejše omrežje UMTS v Sloveniji. Milan Zaletel, član uprave pri Si- mobilu, je pojasnil, da so doslej za investicije v omrežje v povprečju letno vložili 10 milijonov evrov, letos pa bo ta številka za približno polovico višja, torej 15 milijonov evrov. Hkrati z uvajanjem tehnologije UMTS 900 bodo nadgradili še del obstoječega omrežja UMTS s tehnologijo dostopa HSDPA+. Tako bo po zak- ljučeni nadgradnji večina omrežja omogočala prenos podatkov s hitrostjo 21 Mbit/s, s tehnologijo UMTS 900 pa bodo predvsem prebivalci na podeželju in v drugih odročnih delih dobili možnost širokopasovnega mobilnega dostopa do interneta. Uporabljena frekvenca ima širši domet signala, zato je za enako po- kritost treba namestiti manj baznih postaj, nadgradnja pa bo najbolj intenzivna na območju Zgornje Gorenjske in celotne vzhodne Slovenije: Štajerske, Koroške, Posavja, Dolenjske in Kočevja. (grg) Olimpijada informatikov V petek se začne na Tajskem 23. olimpijada informatikov. To je ena od petih znanstvenih olimpijad pod pokroviteljstvom UNESCO. Lani je v Kanadi med 300 sodelujočimi iz 84 držav srebrno medaljo osvojil Žiga Ham iz Zavoda za ra- čunalniško izobraževanje. Ham je bil v skupnem seštevku na 62. mestu, kar je doslej najvišja slovenska uvrstitev. (urs) mentorjev V predtekmovanjih Imagine cup je sodelovalo 350.000 študentov iz 183 držav, v New York pa je pripotovalo 400 študentov iz 70 držav. Samo v Sloveniji se je za vozovnico nafinale borilo skoraj 100 študentov. (Imaginecup.com) Zmagovalni projekti Kateri projekti so se na Imagine cupu uvrstili med šest najboljših? ZVONE ŠTOR Imagine cup je tekmovanje, kjer mladi predstavijo projekte, s katerimi bi lahko izboljšali svet. Moč tekmovanja je v idejah, kreativnosti in tudi rešit- vah, poleg tega pa je zanimivo videti, kateri so tisti problemi, ki mlade naj- bolj pestijo. Ni naključje, da se največ projektov ukvarja z ljudmi s posebni- mi potrebami (slovenski projekt je na- menjen slepim in slabovidnim). Na drugem mestu je medicina (hrvaški projekt je pripomoček fizioterapev- tom). Tu in tam pa se pojavi skupina, ki najde rešitev za tako velike proble- me, kot so poplave, cunamiji, plazovi (študenti iz BIH so naredili izjemen simulator poplavljenosti terena in si- stem obveščanja - žal se niso uvrstili v drugi krog). Kaj pa je letos prepričalo sodnike v New Yorku? Irska Irci so si zmago priborili s "črno skrinji- co" za avtomobile (stala naj bi med 60 in 100 evri). Taka naprava za vsako lo- kacijo beleži hitrost, pospeške, k temu so Irci dodali še vremenske pogoje in oceno nevarnosti za posamezne odse- ke. Na podlagi teh parametrov sistem izračunava varnostni indeks vsakemu vozniku. Indeks se vseskozi spreminja, objavite ga lahko po spletu, Faceboo- ku, Twitterju, Irci pa so si vse skupaj zamislili kot tekmovanje mladih v varni vožnji. Jon Perera, vodja tekmo- vanja Imagine cup (mimogrede, Jonu je bila zelo všeč slovenska rešitev, saj je prišel nekajkrat bodrit naše fante), je irsko zmago komentiral: "Irska ekipa bi celo iz pranja zob naredila tekmova- nje, kar ne bi bilo slabo. Mladi se radi primerjajo z drugim in s projektom Hermes so zadeli ključno poslanstvo Imagine cupa." Morda bi v Sloveniji, kjer smo v vrhu po številu nesreč, lahko uvedli obvezno uporabo črnih skrinjic v avto- mobilih ... ZDA Američanom se je prvič uspelo prebi- ti v drugi krog in potem še v super fi- nale, kjer so pristali na drugem mestu. Izdelali so napravo z visokokakovost- no kamero (uporabili so senzor s 16 milijoni točkami), ki je namenjena sla- bovidnim, ki iz zadnjih klopi ne vidi- jo na tablo. Kamera poveča sliko table, učenci si lahko prilagajajo kontrast, sliko zamrznejo (če jim učitelj zastira pogled). V Sloveniji tovrstne težave rešuje- mo tako, da slabovidni sedijo v prvih vrstah, problem ameriške rešitve je tudi cena naprave, ki naj bi stala med 1500 in 2000 dolarjev. Medtem ko smo se vsi zgražali nad tako drago rešitvi- jo, so bili sodniki zadovoljni z argu- mentacijo, zakaj je rešitev tako draga (predvsem zaradi kamere). Morda je to namig prihodnjim ekipam, da ne išče- jo vedno najcenejše rešitve, pač pa naj- kakovostnejše. Jordanija Jordanija sodi med deset najuspešnej- ših držav Imagine cupa, njihovi pro- jekti pa zmeraj dvignejo veliko prahu. Letos so predstavili rešitev za vse, ki ne morejo premikati rok. Z glavo lahko vozijo miško po ekranu, z obra- znimi grimasami pa klikajo po iko- nah. Sistem je deloval tako popolno, natančno in hitro, da smo bili mnogi prepričani, da bodo Jordanci zmagali. Tudi zato, ker njihova rešitev z vme- snikom IR stane približno deset dolar- jev, na dan finalne predstavitve so šli v bližnjo newyorško bolnišnico, tam predstavili svojo rešitev, sodnike pa prepričali z videoreportažo navduše- nih pacientov. Jordanske naglavne računalniške miške se ne bi branili niti zdravi upo- rabniki. Nova Zelandija Novozelandci so na tekmovanje Imagi- ne cup poslali isto ekipo kot lani. Lani so zasedli tretje mesto, letos so bili četr- ti. Fantje so z lanskim čekom za 10.000 dolarjev (toliko je namreč nagrada za tretje mesto) za mesec dni odpotova- li v Indijo, se povezali s tamkajšnjim ministrstvom za zdravje in na terenu raziskovali širjenje malarije. Merili so vodne vire, migracijo prebivalstva, upoštevali vremenske vplive. Izdela- li so simulator, ki predvideva, kako se lahko bolezen širi, s tem pa izdelali tudi orodja, kako preprečiti epidemije. Problema so se lotili raziskovalno, štu- dijsko in temeljito. Romunija Skupina študentov iz Transilvanije je za igralno konzolo Kinect razvila si- stem za fizioterapevte. Fizioterapevt v računalnik na enostaven način vnese vaje, bolnik pa lahko potem sam doma opravi razgibavanje sklepov. Program bolnika tudi opozarja, kdaj je vajo dobro opravil, kdaj jo mora ponoviti, vse skupaj pa poteka podobno, kot bi igrali računalniško igro. Podobnih projektov s Kinectom je bilo kar nekaj. Škoda, da večina mla- dih vidi Kinect kot orodje za fiziote- rapevte. Ena od sodnic je na finalni predstavitvi vprašala, zakaj niso Ki- necta uporabili kot pripomoček za fit- nes, a je ostala brez odgovora. Kitajska Kitajci so reševali podoben problem kot Jordanci, le da so namesto IR-vme- snika uporabili spletno kamero, ki je prepoznavala veliko zeleno piko, ki si jo je uporabnik nalepil na kapo. S premikanjem glave so Kitajci optič- no preračunavali pozicijo miške in tako ljudem, ki ne morejo premikati rok, olajšali uporabo računalnika. Se- veda optična zaznava ni tako natanč- na kot IR in so morali Kitajci predelati celoten videz računalniškega namiz- ja (večje ikone). So pa imeli Kitajci do potankosti izpiljeno prezentacijo, ki jo je izpeljala bodoča gledališka igral- ka (da, tudi na tehnološka vprašanja je suvereno odgovarjala, kar pomeni, da se jo v času nacionalnega izbora do- dobra seznanila s projektom - na Ki- tajskem v predizborih sodeluje skoraj 1000 ekip!). Je pa zadnji dan tekmovanja pricu- ljala vest, da gre pri kitajski rešitvi v bistvu za ukraden patent. Komu vozovnica za Avstralijo? Naslednje leto se Imagine cup seli v Sydney (julija je tam zima). Razpis za novo tekmovanje je bil objavljen prejš- nji teden, dirka za slovenskega pred- stavnika pa je v celoti odprta. Tudi zato, ker so fantje iz letošnje ekipe potr- dili, da se ne bodo ponovno prijavili na nacionalni izbor. Poskusili bodo srečo z neposrednim povabilom. To je letos uspelo ekipi BiH. Izbris diska v poslovnem okolju Fujitsu je izbranim osebnim računal- nikom ESPRIMO, prenosnikom LIFE- BOOK in modelom delovnih postaj CELSIUS dodal funkcijo izbris diska (EraseDisk). S to funkcijo zagotavljajo preprost in trajen izbris podatkov iz trdih diskov, brez zagona operacijske- ga sistema, kar bo koristilo predvsem podjetjem s strogimi regulacijskimi predpisi, ki si želijo reciklirati ali pro- dati stare osebne računalnike. Funkcija izbris diska podpira direk- tivo Evropskega parlamenta ter Sveta za električne odpadke in odpadno elek- tronsko opremo (Council on Waste Electrical and Electronic Equipment) in omogoča recikliranje osebnih raču- nalnikov ter delovnih postaj za ponov- no uporabo. S funkcijo izbrisa diska so lahko podjetja prepričana, da so bili vsi podatki na napravah trajno izbrisa- ni, še preden te dobijo novega lastnika. Mnogo organizacij ne izbriše podat- kov s starih sistemov na primeren in varen način; če ti niso trajno izbrisani, še vedno obstaja možnost pridobitve občutljivih informacij s stare opreme, kar predstavlja določeno tveganje. Funkcija izbris diska je zavarova- na na način, pri katerem lahko izbris izvede le administrator. Po zaključe- nem procesu lahko podjetja, namesto pošiljanja na deponijo, staro opremo podarijo ali prodajo, saj so lahko pre- pričana, da so bili vsi podatki uniče- ni. (grg)