URN_NBN_SI_DOC-MS80G4ME

Na Japonsko, da bi osvojil Kitajsko Gregor Gazvoda po naj- večji slovenski klubski kolesarski zmagi UROŠ GRAMC Po največji zmagi v zgodovini ptujske- ga kolesarskega kluba na dirki Tour de Qinghai Lake na Kitajskem so Gregorju Gazvodi pripravili sprejem v domačih Pečkah pri Makolah. Zanj je "kriva" nje- gova mati Marija. Prišli so iz vseh hiš, okrog trideset se jih je zbralo doma na vrtu. "Že trideset let se nismo družili, morali smo nekaj narediti. Tudi ker so ljudje vedeli, kaj se je zgodilo," je po- vedala mati Marija. Gregorju je bilo "fajn", prijetno domače, kot je dejal. Dan kasneje je bilo spet vse mirno. Kaj vam pomeni ta uspeh na Kitaj- skem? "Ogromno. Redka je priložnost, da kakšno dirko zmagaš, ker kot mošt- vo Continental le včasih dobimo pri- ložnost, da nastopimo na dirki ekstra kategorije. Po pravilih mednarodne kolesarske zveze (UCI, op. p.) na last- nem kontinentu ne smemo. Razen če je tekmovanje v državi, kjer je ekipa registrirana. Dirka po Sloveniji bi na primer lahko bila edina naša prilož- nost, a je uvrščena v kategorijo nižje. Poleg tega je dirka na Kitajskem traja- la devet dni, kar daje rezultatu še do- datno vrednost. V tem trenutku je pri kolesarskem klubu Perutnina Ptuj to največ, kar lahko kot kolesar dosežem. Več si ne bi mogel želeti. To je tudi naj- večji uspeh za katerega od slovenskih klubov." Se vam je življenje obrnilo na glavo? "Ne, tako dolgo sem v kolesarstvu, da se stvari normalno odvijajo naprej." Potihoma in nepričakovano je prišla ta zmaga, prah okoli kolesarstva se je po domačem vrhuncu sezone hitro polegel. "Presenečen sem nad zmago, zagotovo. Ne bom pa rekel, da nisem pomislil, da ni možno zmagati. Lani sem bil do po- lovice dirke drugi v generalnem seštev- ku, pa sem dvakrat v zadnjih desetih kilometrih imel 'defekt' in izgubil dve minuti. Končal sem na robu deseterice. Letos smo imeli tudi športno srečo, brez enega samega padca sem jo odne- sel, niti pri enem od številnih padcev nisem bil udeležen. Lani je imelo po uvodnem kriteriju tri četrt karavane prebavne motnje, letos teh nepredvid- ljivih dogodkov ni bilo. Izšlo se je, kot si lahko le želimo." Kakšna je bila konkurenca? "Zvenečih imen se je skozi leta zvrsti- lo precej. Tom Danielson je zmagal na prvi dirki, Damiano Cunego na drugi. Letos je nastopil sicer veteran Jan Kirsi- puu, ki je nosil rumeno majico na dirki po Franciji in zmagal nekaj etap. Pro Continental ekip je bilo kar veliko, pa najboljša avstralska Continental ekipa. Rogina iz Loborike je bil favorit, tudi lanski zmagovalec Iranec Askari, Polja- ki so nas s prvo ekipo kar presenetili, ker je bila ta čas zelo močna dirka pri njih doma." Kaj' pa domačini? "Agresivni kolesarji so, napadejo takoj, ko se tempo umiri. Želijo se pokazati, doživeti svojih pet minut slave. Neka- teri so že dobri, opremo imajo vrhun- sko, ampak taktično so še šibki. Pozna se, da nimajo tradicije, manjka jim dirk v Evropi." Kitajska dirka po Franciji Zakaj Kitajci organizirajo to dirko? Slišali smo, da si jo je ogledalo okrog sto milijonov ljudi, nepredstavljivo za naše razmere. "Vse številke okrog te dirke so nepred- stavljive za nas. Zadnjo etapo je v živo po televiziji spremljalo več kot dvesto tisoč ljudi. Dirko organizira kitajska kolesarska zveza, podpira jo vlada in predvsem provinca Qinghai, ki je med bolj znanimi turističnimi regijami v dr- žavi. Tako se promovira, saj je eden lep- "Za zmago na Kitajskem sem dobil več, kot je nagradni sklad celotne dirke po Sloveniji - po svoje žalostno" ših delov Kitajske. Sploh po vrhovih, narava je čudovita. Podpirajo jo močni sponzorji, kot sta Air China in kitajska športna loterija." Proračuna dirke niste izvedeli. "Res je. Na neki točki obstaja blokada, a v tem ne vidim nič slabega. Sam sem se dobro počutil, nisem imel občutka, da bi mi kdo želel kaj slabega ali me okrasti. To se mi zdi pomembno. Pri nas tega občutka nimam, ne na Polj- skem, kaj šele na Kubi. Se mi zdi, da dobro še vedno prevlada." Nagradni sklad je tudi skrivnost? "Ne, znašal je 350.000 dolarjev." Ni slabo. "Bistveno več kot na katerikoli dirki pri nas. Za primerjavo, za zmago sem dobil več, kot je nagradni sklad celotne dirke po Sloveniji (35.000 evrov, op. p.). Kar je po eni strani žalostno." Ste odnesli polovico? "Bistveno manj. Organizator polovico denarja razdeli med Azijce, ogromno gre za najboljšo azijsko ekipo in posa- meznike, za vse do desetega mesta." V kakšnih razmerah ste dirkali? "Nehvaležno je posploševati, vidiš in doživiš vse, od ene skrajnosti do druge. Organizator se pripravi bistveno bolj- še, kot smo vajeni. Na vsako malenkost pomislijo, za varnost poskrbijo. Nihče se ne počuti ogroženega. Glavni sod- nik je bil lani glavni sodnik na dirki po Franciji, tudi on je bil navdušen. Prosto- voljcev je toliko, kot jih potrebujejo." Bi lahko naredili tudi živo ograjo po celi trasi? "Tudi, če bi bilo treba. Vse naredijo, kar jim naročijo. Dejansko sploh ne vem, kaj bi lahko šlo narobe, ker so priprav- ljeni narediti vse, da bi bila dirka čim bolj podobna dirki po Franciji, ki jo po- znajo." Je medijski kanal toliko odprt? "Peti program kitajske televizije pred- vaja le šport. Pri njih to pomeni, da so skoraj izključno omejeni na namizni tenis, badminton in skoke v vodo. Vse ostalo je v ozadju. Zdaj prenašajo tudi Tour de France. Z nekaj zamika, a ven- dar prenos in reportaže. Hkrati s Tou- rom enako naredijo za Tour de Qinghai Lake." Kitajski Tour de France? "Poskušajo ga popolnoma posnemati in približati ljudem. Prvič letos bi radi naredili etapno dirko najvišjega svetov- nega razreda World Tour. V oktobru je načrtovana v okolici Pekinga. Na vsak način bi radi razvili kolesarstvo. Njiho- vi novinarji so me vseskozi spraševali, kaj je pri njih drugače, kaj morajo še storiti, da bi bila podobnost z dirko po Franciji še večja." Tam avtoceste pometajo ročno In kaj ste jim rekli? "Da kar se organizacije tiče, so jo pre- cej dodelali. Imajo namreč že tradicijo, letos je bila deseta dirka, tudi zveneča imena so vselej prisotna. Le nadaljeva- ti bo treba v tem tempu." Ste vi tako kot v Franciji dirkali po ne- varnih ozkih cestah, neskončnih gor- skih prelazih? "Dirka se začne v Xiningu, prestolnici province Quinghai, kjer živi okoli dva milijona ljudi. Ne pretirano veliko za tamkajšnje razmere. Se pa mesto razvi- ja in širi, v primerjavi z našim prvim obiskom leta 2008 je preskok neverje- ten. Pri nas traja, da se kaj premakne, tam pa se zdi, da ti mesto raste pred očmi. Novih stolpnic je ogromno, zdaj je mesto že metropola. Dirka gre vedno okoli jezera, je najvišje ležeče na svetu. Etape po vrhu tibetanske enote so na nadmorski višini do 4 0 00 metrov, kar je lahko problem. So pa ceste zelo podobne, ker je le ena, kjer je možno organizirati dirko. Ta je super, pri nas dirkamo po bistveno slabših. Okolica je precej nerazvita. Ogromno je pastir- jev, ki pasejo jake, ogromne so njivske površine, na katerih ne vidiš traktorja, zgolj dolge vrste ljudi, ki ročno obdelu- jejo zemljo. Tam na industrijsko revolu- cijo še čakajo, dvomim, da jih bo kdaj doletela. Avtoceste na primer ročno pometajo s trimetrskimi metlami. Ži- vijo skromno, to je res, a so po moje srečni. In pošteni. Dotakniti so se me hoteli, se fotografirati, a niti bidona niso upali pobrati, ko si ga odvrgel. V zahodnem svetu je čisto drugače, vsak si vse lasti. Če me vprašate, se mi ta si- stem zdi vseeno boljši. Če je bil trak na- peljan preko ceste, nihče niti pomislil ni, da bi stopil na drugo stran. Za dirka- nje in varnost je to super, ceste so bile popolnoma zaprte. Policija je svoje delo opravila odlično, res pa je, da ljudje s svojim načinom obnašanja zraven spoš- tovanja izkazujejo tudi določeno mero strahu." Slovenci imamo za peščico kolesar- jev, a smo zelo uspešni tudi na veli- kih tekmovanjih. Se klubska scena na podlagi uspehov "legionaijev" in predvsem vas doma razvija? "Slovenija je mala kolesarska dežela, prostora in denarja ni veliko, zato se obdržijo le dobri tekmovalci. Sploh v zadnjih letih se za malo slabše ne najde prostora, s finančno krizo še toliko manj. Vsi klubi so delovanje zmanjšali na minimum. Rene Glavnik je lani nare- dil odlično potezo, ko je po dveh letih spet sestavil odlično ekipo. Zadnjič smo se pogovarjali - nastopili smo na štirih etapnih dirkah, tri smo zmagali, na dirki po Sloveniji smo bili tretji, tri dni od štirih nosili rumeno majico." Napak očitno več ne delate. "V ekipi so izkušeni kolesarji, ki bi lahko vozili katerokoli dirko na svetu. Jure Golčer in Matej Mugerli sta bila že na najvišjem nivoju, Robert Vrečer lahko skoraj na vsaki dirki zmaga." Ptujski klub je bil včasih odskočna deska za slovenske kolesarje, Golčer- ja, Božiča, Korena. Ptujčani se niste nikoli prodajali, bili ste zvesti. "Smo kar patrioti (smeh). Z izjemo, ko je imel klub trenutek šibkosti, takrat je vsak reševal svojo kožo. Po sezoni 2008 se je moral vsak sam znajti, vendar mi- slim, da smo vsi veseli, da smo se vrni- li. Da smo doma." Japonci niso za kolesarstvo Je vaša kariera takrat visela na nitki? "Vse se je dogajalo ob koncu sezone, ko so bile v tujini ekipe že izpopolnjene. Imel sem srečo, da sem v sezoni nani- zal precej uspehov in sem malo lažje našel ekipo." (Marjan Kelner) Kako ste prišli na Japonsko? "Imel sem kar nekaj možnosti v mošt- vih razreda Continental. Po premisle- ku, ko sem videl na kakšnih dirkah bom nastopil, sem se odločil za njih. Dirka po Katarju na primer, je skoraj izključno rezervirana za Pro tour kole- sarje, Tour de Langkawi v Maleziji, ce- loten francoski pokal - močna liga bi rekel. Vse so bile dirke prve kategorije, ena za drugo težke. Dosti smo nastopa- li po Baskiji na dirkah z dolgo tradicijo ter najboljšimi španskimi in francoski- mi kolesarji." Rezultatsko niste bili najbolj uspeš- ni. "Ne, toliko sprememb je bilo, da se nisem znašel najboljše. Imel sem pre- cej priložnosti, bil konstanten skozi celotno sezono. V dirki, ko nas je star- talo dvesto in končalo le trideset, sem bil med dvajsterico. Nikoli pa nisem zmagal ali bil med trojico. Ni se mi po- srečilo." Je bilo to pogojeno z odpovedjo po- godbe? "Videli so, da sem kvaliteten kolesar. Že sredi sezone sem bil dogovorjen za po- daljšanje, vendar se je zgodilo isto kot s Perutnino leto poprej. Sponzorjih je pu- stil na cedilu v začetku novembra. Na zimo sem bil spet brez ekipe." Potem ste se preselili v Avstrijo. "Takrat je moja kariera bolj visela na nitki. S pomočjo Mirana Kavaša sem prišel v stik z Avstrijci. Po preteklih rezultatih so uvideli, da bodo dobili kolesarja, ki ga potrebujejo in jim ne bo prevelik strošek. Takrat sem bil pri- pravljen sprejeti praktično vse, da osta- nem v kolesarstvu. Rezultatsko sem se prebudil, prav na dirki po Kitajski sem zmagal etapo." Kaj vam je dala tuja izkušnja? "Ogromno sem se naučil, ker sem bil odvisen le od sebe. Posebej pri Japon- cih. Druga kultura, tako so drugačni, da si za marsikaj prepuščen samemu sebi." Japonci so znani deloholiki in indivi- dualisti. "Drži, a to ni bil največji problem, bolj kulturne razlike, so ekstremni tradici- onalisti. Nemogoče jim je bilo razložiti nepisana kolesarska pravila. Ni prišlo v poštev, da bi ti starejši kolesar, čeprav si bil na etapni dirki v boljšem položa- ju, prinesel bidon. Tam pač mlajši ugo- dijo starejšim. Kolesarskega jezika niso razumeli."