URN_NBN_SI_DOC-MS80G4ME

(Marjan Kelner) Avstrijska marmelada na Kitajskem Dva tovornjaka sta ves čas devetdnevne dirke po Kitajski spremljala kolesar- je in jim stregla hrano. Da bi se počutili čim boljše in domače, so jim dobavi- li preverjena živila. Novozelandsko maslo, avstrijsko marmelado, švicarsko kavo ... Na prodajnih policah teh artiklov seveda ni. Petnajstletna kariera Gregor Gazvoda je na Kitajskem prvič zmagal etapno dirko. V 15-letni karieri je dosegel dvanajst profesionalnih zmag, prvo na Kubi. Štirikrat je bil državni prvak v kronometru (2005, 2007, 2008, 2010), desetkrat se je udeležil svetov- nega prvenstva, najboljše, 25. mesto je dosegel leta 2005 v Madridu. Kako ste komunicirali? "V angleščini z Japonci in v nemščini z Avstrijci. No, z Japonci tudi v francoš- čini, ker je bila ekipa stacionirana v Franciji, kjer smo največ dirkali. Kar se kolesarskega jezika tiče, se znam spo- razumeti, ne morem pa reči, da sem poliglot. Malo znam tudi špansko in italijansko, je zelo podobno." Prerasel kronometrista Vrnili ste se kot zrel kolesar, bolj sa- mozavesten in napadalen, česar vam je včasih manjkalo. "Pri Japoncih me ni bilo nič doma. Do- zorel sem, toliko doživetij je vplivalo name." Ste ob vrnitvi na Ptuj bolj motivira- ni? "Motiviran sem bil vedno dovolj. Tega mi ni manjkalo." V tistih zlatih časih pri Perutnini ste pa večinoma pomagali drugim? "Takrat je bila ekipa zaključena. Zdaj se mi zdi, da vsak od nas pride na svoj račun. Takrat se je točno vedelo, kdo bo sprintal, kdo gre na hrib, ostali smo bili za to, da pomagamo. Takrat nam je bilo to samoumevno, smo pa imeli manj možnosti za rezultat." Kronometra pa vam niso mogli vzeti. "Tam si prepuščen sam sebi in sem se poskušal dokazati, kolikor sem vedel in znal. Desetkrat sem nastopil na sve- tovnem prvenstvu, štirikrat postal dr- žavni prvak. Od mladincev sem bil v vožnji na čas uspešen, dogajalo se je spontano. Nikoli pa se nisem oprede- ljeval, posvečal kronometru ekstra energijo in čas." Ljudje so vas tako "predalčkali", zdaj ste dokazali, da niste več zgolj krono- metrist. "To je vse kolesarstvo, za etapne dirke moraš biti kompleten kolesar. Če ti je kronometer odvečna stvar, preveč izgubiš. Na Poljskem sva bila z Vre- čerjem prvi in drugi v kronometru. Tam si je na podlagi te vožnje privozil odločilno prednost za zmago in ne v vzponih, ker je bolj poznan kot hribo- lazec." Ima pa kronometer svoje zakonito - sti. "Največ odtehta, da se dobro počutiš v drugem položaju. Moraš biti domač na kolesu, da lahko vso moč in energijo maksimalno izkoristiš, ko pritiskaš na pedala. To se mi zdi najpomembneje." Letos na državnem prvenstvu v kro- nometru niste blesteli, bili ste le peti. "Vso energijo sem potrošil dan prej na cestni dirki, kjer sem bil tretji. Zanimal me je le naslov - ko sem na polovici proge minuto zaostajal za Brajkovičem, sem se samo 'sprehodil'. Nazadoval za- gotovo nisem, že takoj v ponedeljek smo potovali na Kitajsko in potem tak rezultat! Letos sem naredil več na cest- nih dirkah kot prej vso kariero." Kako sploh kolesarji trenirate? Tre- nerjev namreč nimate, zgolj športne direktorje, ki vas vodijo na dirkah. "Sami sebi smo prepuščeni. Tak šport je, da ne moreš biti uspešen, če se ne znaš objektivno oceniti, si postaviti visokih standardov. Kar se tehničnih detajlov tiče, je ogromno stvari do- stopnih preko interneta. Tisti bolj za- greti rekreativci danes trenirajo isto kot mi." En je menda na prologu dirke po Slo- veniji le malo zaostal za zmagoval- cem Vrečeijem. "Ja, Andrej Guček, svetovni prvak med amaterji. Ne trenira kaj dosti manj kot mi. Na kratki razdalji so majhne raz- like, marsikdo tudi ni šel na polno. A dolgih etap ne bi zmogel, to je pov- sem nekaj drugega. Bi pa na vzpon šel dobro kak drugi rekreativec." Pri tridesetih letih ste že dovolj izku- šeni, da lahko sami trenirate, za komaj polnoletne mladce je verjet- no več težav. "Takrat smo imeli trenerja iz Rusije, po katerem se mi, če sem povsem odkrit, še danes kolca. In kasneje Roberta Pin- tariča, ki nas je učil življenje polno odrekanja. Zdaj sem skoraj deset let na svojem. Lahko bi si poiskal pomoč, če bi se mi zdelo, da jo potrebujem. Fant- je se dosti pogovarjamo in si izmenju- jemo izkušnje." Vrečer je bil res blizu Se slovenski fantje pogovarjate med seboj? Precej je bilo namreč javnih iskric na dirki po Sloveniji, da ste eden proti drugemu. "Dirka je zelo odmevna, čustvena za vse. Marsikdo reče kaj preveč. Ni se mi zdelo, da bi se Slovenci borili med seboj. Na Golte, ki so odločile, je šel vsak po svojih sposobnostih." Pred prvo Pirenejsko etapo na Touru (pogovor je potekal tisto dopoldne) je Samuel Sanchez kot kapetan svoje ekipe javno obljubil pomoč Albertu "Po sezoni 2008 sej-emoral vsak sam znajti, vendar mislim, da smo vsi veseli, da smo se vrnili na Ptuj" Contadoiju, češ da gre za interes Špa- nije. To je skregano z ambicijami po- sameznih klubov in sponzorjev. "Zanimivo. Pri Špancih je bilo to opa- zno že v preteklosti. Meni se zdi super, da lahko dve takšni imeni, kot sta Sanc- hez, olimpijski prvak, in Contador naj- deta skupni interes. Super se mi zdi, da so tako ponosni na svojo državo. Tu gre za identiteto Španije, da so pri- pravljeni stopiti skupaj proti Luksem- buržanom in ostalim." Kaj pa Slovenci, nismo ponosni? "Mislim, da gre bolj za stereotip. Če bi bila dva Slovenca kapetana dveh ekip na Touru, dvomim, da bi dirkala eden proti drugemu." Imamo pa slovenski tour, pa že tri leta nismo zmagali dirke, tako dolgo, kot še nikoli. "Že, ampak zmagali nismo, ker so bili tuji kolesarji močnejši od nas, ne zato, ker bi si Slovenci stali nasproti. Fugl- sang je sam premagal celo Slovenijo, lani je Nibali sam prispel na vrh Krvav- ca z lepo prednostjo. Tudi Ulissi letos je bil nepremagljiv. Vrečer je bil morda bliže zmagi kot katerikoli Slovenec v zadnjih letih, ampak je po svoje peljal, ker je mislil, da je tako najboljše." Strokovni svet v dnevni sobi Izhajate iz športne družine. Oče Jože je smučarski trener, v vaših mlajših kolesarskih časih vas je redno sprem- ljal. Bil je prvi s kamero v roki in ver- jetno eden redkih sploh. Je bilo to za analizo ali spomin? "To so spomini. Že dolgo si teh posnet- kov nisem ogledal. Upam, da si bom čez zimo vzel čas in jih digitaliziral. Verjetno se bo našlo dosti zanimive- ga. Kar se trenerstva tiče, se ni vtikal. Marsikaj je drugače v obeh športih, pri njih je v dveh minutah vsega konec, mi v tem času niti ne vprežemo v pedala. Imel sem vso nj-egovo podpor-o, obema z mamo sem hvaležen. Oče emocional- no spremlja uspehe in neuspehe. Še danes si pomagava z nasveti. Pr-avi, da imava strokovni svet kar v domači dnevni sobi." Ste trenirali tudi smučanje? "Ne, sem pa ogromno prosto smučal in ga spremljal. Premrzlo je zame. Začel sem z motokrosom in nadaljeval s teni- som. Kolesar-stvo sem spoznal kot kon- dicijsko pripravo in postopoma prešel v ta šport. V njem sem bil bolj uspešen in tudi užival sem bolj." Kolesarski svet ima svojo lestvico ATP, lestvico Europe tour. Veste, kakšno je stanje-? "Mislim, da vodi Giovanni Visconti, italij-anski dr-žavni pr-vak, zase pa ne vem." Blizu ste, drugi je, vodi Thomas Voec- kler, vodilni na dirki po Franciji. Vre- čer je na primer osmi, vi ste na 194. mestu. Ne spremljate je prav zavzeto. "Ah, teh UCI-pravil je toliko, da jim niti sam ne mor-em slediti. Napisana so tako, da si j-ih lahko vsak r-azlaga po svoje. Imamo tri razrede moštev, dve lestvici in pravo zmešnjavo. Ne ra- zumem in ne vem, kaj-j-enamen teh lestvic. Z mnogimi kolesar-j-i se r-edno srečujemo, vemo, kdo je česa zmožen. To je najbolj odločilno." Pa vseeno mislite, da bi lahko Vrečer vozil Tour glede na to, kako blizu je Voecklerju? "Mislim, da bi, in to uspešno, kot kdo drug iz naše ekipe." Biološki potni list ni rešil ničesar Tudi pri dopingu je podobno, bio- loški potni listi so zaviti v meglo. Ni učinkovitega sistema, kolesarstvo s tem ni veliko rešilo. Contadoijev pri- mer se vleče od lanskega Toura in še vedno ni rešen. "To je po moje v prvi vrsti velik biznis za nekoga, mi kot moštvo Continen- tal ne potrebujemo bioloških potnih listov. Premalo sem seznanjen, kako eksaktni so rezultati, ker gre za pri- merjanje vrednosti v določenem ča- sovnem obdobju. Pri spremembah lahko gre za doping, je pa tudi ne- skončno število drugih faktorjev, ki lahko vplivajo. Kako dokazati, da so se neke vrednosti spremenile po na- ravni ali nenaravni poti, je po mojem mnenju v določenih situacijah izred- no težko ali celo nemogoče. Dejstvo je, da biološki potni listi niso rešili ali pospešili postopkov, kar je slabo za šport. Prestopnike bi bilo treba takoj sankcionirati, a se išče sive odtenke. Mene so letos šest dni testirali na Ki- tajskem, ko sem nosil rumeno majico, drugače okrog petkrat na leto." Kako dolgo boste po koncu kariere lahko živeli od kolesarskih žuljev? "Na nivoju, kot ga imam, ne dolgo. Morda leto ali dve, odvisno od uspešno- sti. Verjamem, da še nisem pri koncu. Le redki so kolesarji, ki si v karieri za- gotovijo eksistenco. Delo si bom našel, ne le iz potrebe po denarju, ampak ker se človek mora z nečim ukvarjati. Sem tip človeka, ki si bo moral najti novo strast, ne zgolj rutinsko službo." So vam po zadnji zmagi zrasle ambi- cije, se vidite kje v tujini? "V tujini sem že bil in videl, da ni vedno lepše kot doma. Najbolj bi bil vesel, da bi na Ptuju obstajal klub, ki nam bi še naprej nudil možnosti za rezultate, kot smo jih dosegali do sedaj."