URN_NBN_SI_DOC-NRUIF3SC

Omenila bi še eno posebnost m ariborske študijske knjižnice, že leta 1926 je izločila knjige, ki jih je imela v več izvodih, v novo osnovani oddelek »dvojnic«. In sicer zato, da bi se tem eljni izvod ščitil. Ta od­ delek obstaja še danes. Vodimo ga po načinu ljudskih knjižnic. Za od­ delek dvojnic vodimo poseben abecedni-imenski kartotečni katalog in strokovni katalog v obliki knjige po DK. Beletristiko in šolske priro č­ nike izposojam o načelom a le iz oddelka dvojnic. Kot v vsaki knjižnici štejem o tudi pri nas dnevno naše obiskovalce in njihove želje. Da lahko vse to registriram o, uporabljam o naročilnico. M ariborska ŠK je prva v Sloveniji uvedla obrazec naročilnice, kam or vsak obiskovalec zabeleži točne podatke o knjigi, svoje ime in poklic. Naročilnica nam pove, kolikokrat je bila posam ezna knjiga zahtevana ozirom a zaželena. Iz števila naročilnic pa je tudi vsaj delno razvidna zaposlenost službe bralcev. V čitalnici izpolni vsak bralec obrazec DZS št. 1.100, na katerem se zopet beležijo signatura, naslov dela, število kosov, ime in poklic. Seveda pa tudi datum , iz katerega je razvidno, koliko dni zaporedom a je upo­ rabljal zahtevano delo. V izposojevalnici izpolni bralec prejem nico. Prejem nico odlagamo, prvi odrezek po avtorjih, da bi imeli h iter pregled, katere knjige so izposojene, drugi odrezek po datum u in abecednem redu izposojevalca, tre tji odrezek pa potuje nazaj v skladišče na m esto izposojene knjige. Dnevno zaključim o statistiko v čitalnici in izposojevalnici na obraz­ cu MT 4486-59, na katerem štejem o knjige po strokah. Stroke so naniza­ ne po zgledu DK, seveda ne podrobno. Na obrazcu MT 4487-59 pa štejem o obiskovalce po poklicnih skupinah. Statistika se zaključi mesečno in letno. K rivulja obiskovalcev se giblje pravzaprav iz leta v leto enako. Raste od septem bra do prvega m aksim um a v januarju, m arca in aprila pada in se dvigne z zaključnim i izpiti na šolah konec m aja in začetek junija do drugega in absolutnega viška. Poletni meseci so le slabo zasedeni, so zato knjižnici na razpolago za večja interna dela, ki jih v času navala ni mogoče opraviti. Statistika, ki jo im am o za čitalnico in izposojevalnico, nam da le sliko potrošnikov in potrošnje. Ne pove nam, kolikokrat je kdo zaman iskal zaželeno knjigo, število naročilnic v odnosu do izdanih knjig nam pove neizpolnjene želje. Iz statistične tabele je sicer razvidno število izposojenih ali bolje uporabljenih knjig, ni pa razvidno, v katerem jeziku so pisane te knjige. M orda ne bi bilo napačno, da bi se statistik a delila v istih skupinah na domačo in tujejezično literaturo, če že ne diferencirano po jezikih. Na­ bavi bi gotovo ustregli. Načeli pa bi s tem že drug problem , ki prav­ 182