URN_NBN_SI_DOC-NRUIF3SC

lahko vedno le kvantitativni vpliv, ki pa je odvisen od stru k tu re kraja in stopnje šolstva v tem kraju. Torej odvisnost od objektivnih zunanjih vplivov. Možno pa je zajeti v statistiki določne aspekte, ki so bistveni za razvoj knjižnice. Kaj naj torej im am o za važnejše, ali številke, s katerim i lahko dokažemo kvantiteto neposrednega vpliva (število obiskovalcev) in s tem kvantiteto dela na zunaj, tj. forum u, ki o knjižnici odloča, ali šte­ vilke, ki govore o funkcionalni ureditvi knjižnice, skoraj bi lahko rekli o kvaliteti dela. Iz statistike m ora biti razvidno delovanje knjižnice in vsaka izmed njenih uslug. S tatistika m ora nuditi podatke o zahtevah čitalcev po številu in značaju. Le iz statistike je tudi možno razbrati organizacijo knjižnice. Bibliotekar m ora prilagoditi organizacijo potrebam knjižnice ali pa jo vsaj zadržati v m ejah razpoložljivega osebja. Če naj statistika tudi služi svojem u nam enu in naj ne bo sam a sebi nam en, m ora biti vsaka dejavnost v knjižnici zasnovana statistično z istih vidikov, k a jti le tako je mogoča knjižnična prim erjava. V Študijsko knjižnico v M ariboru se lahko načelom a včlani vsak državljan po dovršeni osemletki, ki predloži, če je dijak srednje šole, »dovolilnico« za vpis, sicer pa osebno izkaznico in 100 din za letno članarino. Dovolilnica je dvodelna tiskovina, na kateri razrednik s podpisom in žigom šole potrd i pravilnost dijakovih podatkov. Prvi del dovolilnice ostane na šoli, drugega predloži dijak Študijski knjižnici. S tem im ata šola in knjižnica evidenco nad dijaki po šolah in konec leta je laže izterjati knjige. K ajti brez potrjene dovolilnice iz štu d ijsk e knjižnice šola dijaku ne izda letnega spričevala. Od slušateljev višjih šol pa zahtevamo indeks, katerega žigosamo na zadnji strani. V prim eru, da nam visokošolec knjig ne vrača redno, se obrnem o na knjižničarja šole in študent čaka toliko časa na potrdilo o opravljenem izpitu, dokler n am 'k n jig ne vrne. Novega člana ŠK zabeležimo z vsemi osebnimi podatki na karton za našo abecedno kartoteko članov (mesečni pregled števila članov). Na h rbtni strani tega lista je tiskan poslovnik, bralec s podpisom potrdi, da je tudi zanj obvezen. Vsak uporabnik naše knjižnice prejm e člansko izkaznico za čital­ nico ali za izposojevalnico. Tudi članska izkaznica im a na čelni strani tiskan poslovnik. V čitalnici vodimo abecedni in številčni register s točnim i osebnimi podatki, v izposojevalnici pa naložimo kartoteko, tako imenovani kontni list. Vse knjige, ki si jih uporabnik naše knjižnice izposodi, zabeležimo na članski izkaznici in kontnem listu. (Dvojna kontrola!) 181