URN_NBN_SI_DOC-NRUIF3SC

m erna za knjižnice s prostim pristopom . Podjetje izdeluje to oprem o sam o po individualnih naročilih, k ar izdelke podraži in si jih m anjše knjižnice teže privoščijo. Knjižne police izdeluje serijsko še »Primat« iz M aribora, vendar za knjižnice odprtega tipa niso prim erne, ker so kovinske. Uporabne so za večja skladišča in so tudi nekoliko višje od polic, ki se uporabljajo pri prostem pristopu. Seveda je še druga oprem a, ki bi jo lahko izdelovali serijsko, če bi našli solidnega proizvajalca. Izdelava katalognih om aric je na prim er prepuščena individualnim načrtom in privatnim obrtnikom , čeprav upo­ rabljajo knjižnice v Sloveniji sam o dva form ata katalognih listkov. Težave n astajajo tudi pri nabavi miz in stolov za čitalnice, vendar so tu možne najrazličnejše rešitve, saj im am o v Sloveniji več podjetij, ki se ukvarjajo s serijsko proizvodnjo teh artiklov. »Stol« v Duplici im a pre­ cej oprem e te vrste in jo je mogoče naročiti v vseh večjih trgovinah lesne stroke. Podjetje im a tudi dovolj prospektov. Investitorji knjižnic m orajo razum eti, da so za sodobno oprem o knjižnic določene norm e, ki jih ni mogoče prezreti. Zato bo treb a pre­ m agati lokalistične težnje in izdelave oprem e za občinske knjižnice ne prepuščati občinskim m izarskim podjetjem z m otivacijo, da sredstva, ki jih dajejo občine, ostanejo v občinah. Prav zaradi teh teženj imamo toliko različnih tipov oprem e, kolikor im am o knjižnic. Lahko rečemo, da so prvi začetki serijske izdelave oprem e za javne knjižnice s prostim pristopom do knjig v teku, da pa bo potrebno še veliko prizadevanj, preden pride do širšega sodelovanja s podjetji. Na zborovanju v M urski Soboti je bilo prikazanih nekaj barvnih diapozitivov o najuspelejši oprem i knjižnic, ki so bile adaptirane v zadnjih nekaj letih. Te slike hrani republiška m atična služba in so na razpolago vsem, ki se ukvarjajo s tem i problem i. STATISTIKA IN STATISTIČNI OBRAZCI V MARIBORSKI ŠTUDIJSKI K N JIŽN ICI Marija Gajšek M nenja o potrebi statistike v knjižnicah so že od nekdaj zelo delje­ na. Eni gledajo na statistiko kot na dodatno obrem enitev bibliotekarja, drugi zopet kot na prepotrebno zlo. Pridružila bi se tem poslednjim in trdila z Goethejem, da »nam le številke pokažejo, ali je naš svet dobro ali slabo upravljan«. Različnost m nenj izhaja pač iz tega, da je nam en statistike le mož­ nost prim erjave organizmov istih značilnosti. Knjižnice pa so živi in dinam ični organizmi, katerih skrajni vpliv je le težko zajeti v številke. To se pravi tisti vpliv, ki je kulturnoprosvetno najvažnejši. Prim erjam o 180