URN_NBN_SI_DOC-NRUIF3SC

store za inform acijsko službo, za notranje knjižničarsko delo, upravne prostore in ustrezne sanitarije. Pri načrtovanju prostorov je važno, da m orajo biti v vseh javnih knjižnicah izposojevalnice za odrasle in m la­ dino prirejene na p ro st pristop, k ajti ta način zahteva določne spre­ mem be v izdelavi oprem e in razporeditvi knjižnega gradiva. Ob uvajanju sodobnejših m etod dela z bralcem uvajam o tudi d ru ­ gačen način u rejanja in poslovanja knjižnic. Police do stropa v temnih, slabo zračenih in zanem arjenih skladiščih in knjižničar ob klasičnem trgovskem pultu, ki je značilen za naše starejše knjižnice, počasi izginja­ jo, uveljavlja se m odernejši sistem prostega dostopa do knjig in ureditve knjižnega fonda po univerzalni decim alni klasifikaciji, ki se je doslej v javnih knjižnicah najbolje obnesel. V Sloveniji je sprejela ta sistem večina javnih knjižnic, ki so adaptirale svoje prostore. V knjižnicah z m anjšim knjižnim fondom je mogoče postaviti v prost pristop vso knjiž­ no zalogo, m edtem ko večje knjižnice postavljajo v pro st pristop aktual­ no literaturo, urejeno v kolekcijah po strokah ali jezikih. Ne samo, da je takšen sistem u rejan ja knjižnic prikladnejši za bralca, tudi knjiž­ ničarjevo delo dobi drugačno vsebino, saj postane predvsem svetovalec bralcu. Vsa knjižnica je urejena tako, da se knjižni fond, s katerim knjižnica razpolaga, čimbolj približa neposredno bralcu in je vse njeno poslovanje podrejeno tem u cilju. Povečane potrebe po prostorih in prim ernejši oprem i so m arsikje, zlasti v finančno šibkejših občinah, zavrle rast knjižnic ali pa je prišlo do zasilnih in neustreznih rešitev. M arsikatera že preurejena knjižnica ne kaže nove podobe, čeprav so se porabila za preureditev precejšnja sredstva. Miselnost, da izdelava knjižne police ni nobena posebnost in da jo lahko izdela vsak m izar, je zelo zm otna. Im am o celo prim ere, ko so načrte za knjižne police izdelali arhitekti, pa vendar police ne ustre­ zajo, se podirajo in jih je treba sproti vezati med seboj, da zdržijo težo knjig. Za tako oprem ljanje niso vedno krive knjižnice in m ajhna sredstva, veliko krivde je tudi v tem, da naša industrijska p o djetja niso zaintere­ sirana za serijsko izdelavo knjižnične oprem e, ker je p otrošnja pre­ m ajhna. Edino podjetje, ki se ukvarja z izdelavo solidnih in stabilno izdelanih knjižnih polic iz lesa in kovine je »Avtokovinar« v Škofji Loki. Vendar je to pravzaprav obrtniško delo in ne serijska proizvodnja. To podjetje izdeluje poleg enostranskih in dvostranskih knjižnih polic za izposojevalnice še vozičke za prevoz knjig. Drugo podjetje, ki je pri­ pravilo nekaj prototipov sodobne knjižnične opreme, je »Siovenijales- Kooperativa« v Ljubljani. Po arhitektovih načrtih so izdelali izposoje- valno mizo, mizico za otroške slikanice, stojalo za odlaganje ročnih in šolskih torbic, ki je zlasti prim erno za pionirske oddelke knjižnic, in stojalo za razstavljanje periodičnega tiska. Tudi ta oprem a je zelo pri­ 179