URN_NBN_SI_DOC-NRUIF3SC

grozi, da se stropi porušijo, štu d ijsk a knjižnica v Novem m estu je v preteklem letu zaradi neustreznih in zastarelih dim nih naprav doživela požar, ki bi lahko napravil nepopravljivo škodo na knjižnem in drugem gradivu kulturno-zgodovinskega pomena, ki ga skrbno hrani in zbira ta knjižnica že 20 let. Le naključju je pripisati, da do večje katastrofe ni prišlo. Naj navedem nekaj osnovnih zahtev, ki jih je treba upoštevati, ka­ d ar gre za gradnjo sodobne knjižnice. Knjižnica naj bo čimbolj v sre­ dišču, v bližini drugih kulturnih in izobraževalnih ustanov, vendar od­ m aknjena od cestnega hrupa ali vsaj obrnjena tako, da hrup ne pride do prostorov, ki so nam enjeni študiju in stiku z bralcem . Knjižnični prostori naj bodo čim laže dostopni, v pritličju ali še bolje v visokem pritličju, po možnosti brez večjega števila stopnic. Važna je osvetlitev prostorov. Obiskovalci naj berejo v vseh prostorih knjižnice ob dnevni svetlobi, um etna razsvetljava pa m ora biti topla in prilagojena dnevni, da si bralci, ki so dalj časa v knjižnici, ne u tru ja jo oči. Za knjižno gra­ divo je zelo škodljiva direktna sončna svetloba, zato je treba skladišča knjig in izposojevalnice pravilno zaščititi. Knjižnice ne smemo postaviti v kletne ali druge vlažne prostore. Ce je stavba v pritličju, m ora biti ustrezno izolirana pred vlago, k ajti knjige so zelo občutljive. Preveliko nihanje tem perature in vlage v zraku pušča vidne posledice na knjigah, lotijo se jih razne plesni in druge bolezni. V takih neprim ernih p ro ­ storih se kaj rade naselijo tudi žuželke in številni drugi mikroorganizm i, ki na knjižnem gradivu povzročajo nepopravljivo škodo. Pri p rojek tiranju ne smemo prezreti potrebe po obtežitvi, ki jo zahtevajo knjižnični prostori, še bolj važna pa je natančnost pri adap­ tacijah starih zgradb. T rdnost tal in stropov je zlasti pom em bna v skladiščih in izposojevalnicah, ki so urejene na p rost pristop, kjer je lahko istočasno večje število bralcev. O brem enitev cenimo za 1 m široko polico norm alne višine (2—2,20 m ) s približno 500 knjigam i, kolikor jih sprejm e, na 400—500 kg. P rostori knjižnice so lahko različno veliki, seveda glede na število bralcev, ki jih knjižnica oskrbuje z literaturo, in na število prebivalstva določenega kraja, m esta ali občine, če gre za osrednjo ali občinsko m a­ tično knjižnico. Prostori naj obsegajo izposojevalnico za odrasle bralce, izposojevalnico za m ladino in pionirje, čitalnice z določenim številom sedežev in za določene namene. Čitalnica je lahko študijskega značaja, lahko je časopisna ali m ladinska čitalnica, vse pa so prirejene tako, da se lahko uporabljajo za razne prireditve. Zato je važno, da je možno take prostore izolirati od drugih knjižničnih prostorov. Knjižnica m ora im eti glede na naloge, ki jih opravlja, še prostore za posebne zbirke (zgodovinske, glasbene, geografske, narodopisne itd.), v osrednjih knjiž­ nicah pa še za potujoče knjižnice. Vse večje knjižnice bodo imele pro­ 178