URN_NBN_SI_DOC-NRUIF3SC

Tudi v prim eru, ko so v nekaterih občinah gradili nove kulturne domove, so bile knjižnice potisnjene ob stran in so dobile neustrezne ali prem ajhne prostore. Knjižnica v Kočevju je v drugem nadstropju novega športnega doma, prav tako sta v nadstropju novega kulturnega dom a knjižnici v Zagorju in Brežicah. V Tržiču je knjižnica v prvem nadstropju dvoriščne stavbe. Seveda v takih pogojih knjižnice precej zgubijo na funkcionalnosti, ker so skrite in odm aknjene, za bralce pa neprijetne zaradi stopnišč in jih neradi obiskujejo, če ni nujno potrebno. če bomo hoteli bogastvo znanja v knjigi zares izkoristiti, ga pri­ bližati bralcu in knjigo načrtno vključiti v sistem splošnega izobraževal­ nega dela, bo treb a načrtneje graditi in planirati knjižnične prostore in zgradbe in dopovedati urbanistom in občinskim možem, da spadajo v načrtovanja za določena področja naselij (od 3000—5000 prebivalcev) tudi knjižnice prav tako kot šole, am bulante, otroška igrišča, varstvene ustanove, trgovine itd. V Sloveniji je bilo v zadnjih desetih letih adaptiranih 22 javnih knjižnic, torej približno 2 na leto, in vsega 2 študijski knjižnici. Od doslej imenovanih 37 občinskih m atičnih knjižnic jih je dve tretjin i v neustreznih prostorih in brez potrebne opreme. M atična knjižnica obči­ ne Ljubljana-M oste (40 000 prebivalcev) ima okrog 50 m 2 površine, če­ prav im a 6400 stalnih obiskovalcev in izposodi do 85 000 knjig na leto. Knjižnica im a en sam izposojevalni prostor, nobene čitalnice in je brez pionirskega oddelka, čeprav je imelä v letu 1964 vpisanih 3000 mladih bralcev, nim a upravnih prostorov ne skladišč za neustrezno in zastarelo literaturo in ne najnujnejših sanitarij. P rostori so vlažni, knjige pro­ padajo in le prizadevanju knjižničarskega osebja je pripisati uspehe, ki jih kljub nemogočim delovnim pogojem še dosegajo. V podobnem položaju je knjižnica v občini L jubljana-šiška (50 000 prebivalcev), ki obdana z najm odernejšim i stavbam i, v bližini im pozantne športne hale v Tivoliju, ob najm odernejših sam opostrežnicah ždi v stari neugledni stavbi v prostorih s 70 m 2 površine, kar ustreza trisobnem u stanovanju srednje velike družine. Ali občinski odgovorni ljudje lahko najdejo izgovor za tak položaj te pom em bne knjižnične ustanove, ki ima na leto 33 000 obiskovalcev in izposodi do 92 000 knjig? Takih knjižnic im a­ mo v Sloveniji še vrsto, zlasti v m anjših občinah. Tudi večina naših študijskih knjižnic je v podobnem položaju. Za vse je značilno skrajno pom anjkanje prostorov, večjih adaptacij sta bili deležni v zadnjem času le štu d ijsk a knjižnica v M ariboru, ki je zgradila na dvorišču knjižnice nov skladiščni objekt, ter štu d ijsk a knjiž­ nica v Celju, ki gradi v podaljšku stare grajske stavbe nove prostore. Vse druge knjižnice rešujejo problem pom anjkanja prostorov, kakor vedo in znajo. V Študijski knjižnici v Kopru, ki im a svoje prostore v več sto let stari stavbi, postaja obtežitev s knjigam i tako nevarna, da 12 — »Knjižnica 1964« 177