URN_NBN_SI_DOC-NRUIF3SC

dalje je treba reorganizirati knjižnično službo in predvsem knjižnice same. Potrebna jim je kvalitetnejša nabavna politika, pravilna ureditev knjižnega fonda, boljši kadri, zlasti pa sodobnejši prostori in oprema. Delavska knjižnica v Ljubljani na prim er im a kot ljudska knjižnica odličen knjižni fond, vendar zaradi pom anjkanja prostorov nim a po­ gojev za izvajanje dejavnosti, ki bi jih m orala opravljati kot osrednja m atična knjižnica občine Ljubljana-Center, čeprav je v zadnjem letu izvedla nekaj uspelih sprem em b v poslovanju. Ljudska in m atična knjiž­ nica občine Kočevje je sodobno urejena, vendar že sedaj prem ajhna za potrebe osrednje knjižnične ustanove. N ajbolj ji m anjka študijski od­ delek s čitalnico, ki bi bil v takem občinskem središču nujen in za ka­ terega knjižnica zbira literaturo že veliko let. Predvsem im a lep izbor periodičnega tiska. Zato lahko rečemo, da doživljajo vse ljudske knjiž­ nice, ki so bile v zadnjih dveh letih imenovane za m atične, obdobje korenitih sprem em b, ki smo jih dolžni načrtno usm erjati. Tak razvoj knjižnic kaže, da se bodo v Sloveniji izoblikovali trije tipi javnih knjižnic: 1. Študijske knjižnice v večjih kulturnih središčih, ki bodo zbirale dom oznanstveno gradivo, literaturo splošno izobraževalnega pom ena in znanstveno literaturo. To gradivo bo na razpolago širši javnosti in do­ polnilo višjim šolam in šolam druge stopnje. 2. M atične knjižnice v občinskih središčih, ki bodo obenem tudi osrednje knjižnice občin in bodo združevale vse knjižničarske dejav­ nosti. V m anjših središčih bodo m orale zagotoviti vse potrebe po iz­ obraževalni literatu ri in za zagotovitev kulturnih potreb prebivalstva. Te ustanove v občinah m orajo odstranjevati razlike v razvoju ku ltu r­ nega življenja v m estu in na podeželju. 3. Ljudske knjižnice, ki bodo skrbele v prvi vrsti za izposojo na dom in bodo po obsegu lahko zelo različne. V velikih mestih, k jer so študijske knjižnice prevzele skrb za izobraževanje, bodo ljudske knjiž­ nice razvijale predvsem stike z bralci in skrbele za izposojo na dom. Na podeželju pa bodo ljudske knjižnice predvsem izposojevalnice, ki bodo delovale v sklopu občinskih m atičnih knjižnic ali pa bodo pri­ ključene kulturnim in prosvetnim ustanovam , organizacijam in zavodom. S tako mrežo javnih knjižnic upam o doseči pom em bnejše izboljša­ nje našega knjižničarstva. Ugotovitve, da po osvoboditvi ni bila v Sloveniji na novo zgrajena niti ena knjižnica, dovolj zgovorno kažejo na skrom ne razm ere, v ka­ terih se je razvijalo naše knjižničarstvo. Z n ačrti za gradnjo knjižnic se doslej nihče ni sistem atično ukvarjal in tudi o sodobnem oprem ljanju knjižnic več razpravljam o šele zadnja leta. Javne knjižnice so bile naj­ večkrat odvisne od bolj ali m anj ustreznih adaptacij. 176