URN_NBN_SI_DOC-NRUIF3SC

in znanstveno delo. V zadnjih letih so se razvijale ozirom a dopolnjevale tako, da danes lahko govorimo o knjižnicah dveh različnih sm eri ali dveh različnih tipov. Študijske knjižnice v M ariboru, M urski Soboti, Celju, na Ravnah in v K opru so svojo glavno obliko dejavnosti kot po­ krajinske knjižnice znanstvenega tipa obdržale in posvečajo vedno več pozornosti zbiranju in hran jenju gradiva pokrajinskega in krajevnega značaja, čeprav so v glavnem finančno vezane na skupščine tistih mest, k jer im ajo sedež. Ostale naše študijske knjižnice pa po stajajo osrednje knjižnice in zajem ajo v svoje področje dela vso knjižničarsko dejavnost. Razen m ariborske študijske knjižnice so vse imenovane za m atične knjižnice občin, nekatere tudi za več občin skupaj. Lahko rečemo, da so osrednje knjižnice, ki so razširile svojo de­ javnost na vsa knjižničarska področja, postale vzor za form iranje tiste­ ga tipa občinske javne knjižnice, ki ga želimo izoblikovati v bodočnosti v vseh občinskih centrih. Seveda ne m orem o pričakovati, da bodo v vseh občinah obstajale knjižnice s tako obsežnim in izbranim knjižnim fondom in s tako kadrovsko zasedbo, saj zato ni osnovnih pogojev, vendar je mogoč podoben program dela tudi v m anjšem obsegu in v skrom nejših pogojih. Važno je, da se tako strokovno kot organizacijsko približam o oblikam dejavnosti, ki jih izvajajo te knjižnice, tudi v knjiž­ nicah tistih občin, ki so na začetku poti. O srednja knjižnica v K ranju na prim er ima študijski oddelek, ki opravlja naloge pokrajinske znan­ stvene knjižnice, oddelek za množično izposojo knjig ozirom a ljudsko knjižnico, pionirsko knjižnico in oddelek za m atično službo ter inštruk- torsko pomoč knjižnicam v občini. O srednja knjižnica v Novi Gorici združuje prav tako študijsko knjižnico, pionirski oddelek in ljudsko knjižnico, štu d ijsk a knjižnica v Novem m estu postaja osrednja knjiž­ nica in je m atična za občino Novo m esto. V zadnjih letih je začela raz­ vijati še ljudsko knjižnico, pod svojim okriljem je ustanovila pionirsko knjižnico in ob njej diskoteko, ki je prva te vrste v Sloveniji. Veliko se ukvarja z organizacijo mreže javnih knjižnic na svojem področju. Podobno je usm erjena knjižnica v Ptuju. Pri nas splošno razširjene ljudske knjižnice so se prav tako po kvaliteti in obsegu razvijale različno. M edtem ko so si nekatere ljudske knjižnice v večjih središčih pridobile ugled in jih po kvaliteti dela in izboru knjižnega fonda lahko vzporejam o z osrednjim i knjižnicam i, imamo tudi ljudske knjižnice, ki so sam o skrom ne izposojevalnice pre­ težno leposlovne literature. Te so običajno strokovno neurejene, brez ustreznega kadra in jih kom aj lahko im enujem o knjižnice, čeprav so največkrat edina knjižnična ustanova v občini. M očnejše ljudske knjiž­ nice v občinah zato postaj'ajo m atične, pridobile so si vsaj osnovne pogoje, da lahko prevzem ajo to službo. Seveda te funkcijske sprem em be knjižnic nalagajo občinam obveznosti, ki jih ni mogoče prezreti. Na­ 175