URN_NBN_SI_DOC-NRUIF3SC

in leta 1961 lahko ugotovimo le še 525 javnih ljudskih knjižnic (štete so tudi sindikalne) z 1 123 000 knjižnim i zvezki. To več kot 50 odstotno zm anjšanje števila javnih knjižnic v tem desetletnem obdobju ne bi bilo vznemirljivo, saj je vrsta knjižnic imela izredno m ajhen knjižni fond in ni imela pravih pogojev za obstoj in delovanje, če bi se pre­ ostale knjižnice kontinuirano razvijale naprej, gibka nabavna politika,, zanem arjanje kadrovskih problem ov, nakup nove literature in zlasti še sodobnejša gradnja in ureditev knjižnic, vse to je oviralo rast sodob­ nejših knjižnic. Naj navedem nekaj podatkov: slovenske javne ljudske knjižnice so se v nabavni politiki usm erjale skoraj izključno v lepo­ slovje in se povprečje nakupa poučne literature v teh knjižnicah giblje m ed 5—10 %. Zato danes nobena ljudska knjižnica v celoti ne ustreza zahtevam in nalogam, ki bi jih m orala opravljati, saj posvečajo svojo dejavnost pretežno izposoji leposlovja, k ar pa je le del njihovih nalog. V letih 1951—1961 je knjižni fond javnih knjižnic narasel kom aj za 518 000 knjižnih zvezkov — torej v 10 letih povprečno za okoli 1000 knjig na knjižnico. Kako je s knjižničarskim kadrom , pa nam povedo na­ slednje številke: od 199 knjižničarskih delavcev, ki so stalno zaposleni v javnih knjižnicah, jih je opravilo strokovne izpite le 60 % in sicer 16 bibliotekarjev, 63 knjižničarjev in 32 knjižničarskih manipulantov. Te ugotovitve nam nalagajo dolžnost, da javno knjižničarstvo hitre­ je saniram o in prilagodim o družbenim potrebam . Vsako zapostavljanje in zanem arjanje tega problem a bo čedalje slabše odsevalo v našem splošnem družbenem razvoju. Javne knjižnice m orajo biti tem elj in osnova za yes sistem izvenšolskega izobraževanja in kulturne dejavnosti. N eprestano upadanje pošolskega izobraževanja je pripisati predvsem tudi slabi organizaciji in založenosti knjižnic z ustrezno literaturo, zlasti v m anjših m estih in na podeželju. Večina teh m anjših knjižnic si ne m ore privoščiti strokovno usposobljenega knjižničnega kadra, že tako skrom ni knjižni fondi pa ostajajo neizkoriščeni, ozirom a služijo zelo ozkemu krogu uporabnikov. Taka nesm otrna organizacija knjižnic, ki dejansko niso knjižnice, temveč le neurejene in m alo rabljene zbirke knjig, je ne sam o predraga za naše razm ere, pač pa tudi skrajno ne­ učinkovita. Izoblikovati je treba tip javne knjižnice s področju prim erno literaturo in s konkretnim i nalogami v okolju, k jer nastajajo ali delujejo. Zakon o knjižnicah postavlja občinske m atične knjižnice za osrednje knjižnične ustanove, nam enjene javnosti. To je tip knjižnice, ki ga šele oblikujem o in m u bom o v prihodnje dajali največ poudarka. Za m a­ tične knjižnice so bile že imenovane nekatere študijske knjižnice in vrsta ljudskih knjižnic. K splošnem u izobraževanju so doslej nedvom ­ no največ prispevale študijske knjižnice, ki jih im am o v Sloveniji devet. Te knjižnice so nastale z željo, da se tudi izven glavnega kulturnega središča omogoči širšem u krogu prebivalstva izobraževalno, kulturno 174