URN_NBN_SI_DOC-NRUIF3SC

Knjige: Predvidi naj se skladiščni p rostor za 110 000—160 000 zvez­ kov z letnim prirastkom od 5000—6000 zvezkov. Nekako v 10—17 letih bo treba m isliti na prej om enjeni knjižni silos za izločene knjige. Revije: Predvidevamo, da bo knjižnica im ela čez 20—30 let 50 000 do 70 000 letnikov revij. Letni priristek se predvideva na 1500 letnikov. Na podlagi prej navedenih podatkov potrebujem o skladiščni pro­ stor: za knjige (110—160 000 zvezkov) 447—650m 2, za revije (50 000— 70 000 letnikov) 828—1160 m 2, skupaj torej 1275—1810 m !. Za knjige je potrebno okrog ‘A, za revije pa okrog Vi skladiščnega prostora. Pri knjigah predvidevam o 80 % oktavov in 20 % kvartov, pri revijah pa 20 % oktavov in 80 % kvartov. V splošnem je še predviden skladiščni prostor tekočih revij za okrog 1500 letnikov v izmeri 50 m 2in s posebnim i polica­ mi. Pri dokum entacijskem u oddelku pa je predviden skladiščni p rostor za standarde 40 m 2 in za patentne spise 40 m 2. Skladišče za m rtvo literaturo — knjižni silos — je lahko ločeno od knjižničnega poslopja, po možnosti v neposredni bližini in tako, da bi se dalo v etapah po potrebi dograjevati. S centralizacijo m rtvih knjižnih londov se bo po grobi cenitvi zbralo v 30 letih 100 000—150 000 knjiž­ ničnih enot. S tem sem podal nekaj splošnih osnov, zahtevkov in sm ernic za sodobno knjižnično poslopje in sicer predvsem za strokovne tehniške knjižnice z nekaterim i podatki iz projekta za novo poslopje Centralne tehniške knjižnice, ki je predvideno na novem Trgu revolucije v Ljub­ ljani. Dejstvo pa je, da predstavlja sodobna knjižnica zapleten organi­ zem, za k ar nam še m anjka izkušenj in za k ar je potreben* intenziven študij tako bibliotekarja kakor arhitekta, kajti zlepa ni objekta, ki bi se t£\ko poredkom a projektiral in gradil, obenem pa doživljal znatne sprem em be v zahtevah in osnovah. UREDITEV IN OPREMA JAVNIH KNJIŽNIC Ančka KorSe V povojnih letih se je javno knjižničarstvo pri nas razvijalo dokaj neenotno in nenačrtno. Javne knjižnice so nastajale spontano kot sam o­ stojne ustanove ali pod okriljem raznih kulturnih in športnih društve­ nih organizacij. V tovarnah so rasle sindikalne in tovarniške knjižnice, razen njih pa še vrsta knjižnic pri raznih upravnih organih in zavodih. Knjižnice so bile deležne precejšnje družbene podpore. Po statistiki je bilo leta 1951 v Sloveniji 1223 javnih ljudskih in sindikalnih knjižnic z razm erom a m ajhnim številom 605 000 knjižnih zvezkov. To ogrom no število knjižnic se je postopom a selekcioniralo 173