URN_NBN_SI_DOC-NRUIF3SC

V skladiščih naj bosta toplota in vlaga preračunani na zahteve glede konservacije knjižnega gradiva, v drugih prostorih bodita obi­ čajni. K lim atizacija bi bila potrebna v naslednjih prostorih: kletni pro­ stori, zlasti skladišča, in javni prostori (čitalnice, kadilnice, dvorana in bife). Dvorana za okrog 150 oseb za javna predavanja naj se predvidi tako, da se dostop v knjižnične prostore lahko loči in zapre, posebno v večer­ nem času. Novo poslopje CTK naj im a naslednje čitalniške prostore: 1. Splošna čitalnica: za 150—200 sedežev, na policah 3000 do 6000 knjižnih zvezkov; predvideti je treba tudi m ožnost, da se splošna čital­ nica v bodoče lahko sprem eni v čitalnico s prostim pristopom . 2. Čitalnica s prostim pristopom za 100—150 sedežev, zasnovana na principu »prostega pristopa« s postavitvijo do 1500 zadnjih številk revij in do 15 000 zvezkov knjig, urejenih in oddeljenih na policah po strokah. 3. »Carrels« — male študijske sobe, 10 prostorov po 4 m 3 površine za intenzivnejši študij — zvočno izolirane, da je možno uporabljati tudi pisalni stroj. Priključene naj bodo splošni, predvsem pa čitalnici s prostim pristopom . 4. štu d ijsk a čitalnica ozirom a delovni p ro sto r za obiskovalce, 10 sedežev po 3 m 2 površine pri dokum entacijsko-inform acijskem oddelku za proučevanje dokum entacijskega gradiva, standardov in patentnih spisov. Skupaj je v vseh prostorih nove knjižnice predvidenih 320 sedežev za obiskovalce. Za določitev števila sedežev v splošni čitalnici se jem lje pri univerzitetnih in fakultetnih bibliotekah za osnovo procent sluša­ teljev. Za CTK smo vzeli 4—5 %, k ar dä pri 4000 do 5000 slušateljih okrog 200 sedežev. Za bodoče smo računali, da bo 2/s obiskovalcev štu­ dentov, '/2 pa neštudentov, torej 2 : 1, zato naj bi imela splošna čitalnica okrog 200 sedežev, čitalnica s prostim pristopom pa okrog 100 sedežev ali skupaj obe čitalnici 300 sedežev. Na 1 sedež v čitalnici se računa povprečna površina tal 2,25 do 2,50 m 2, v čitalnici s prostim pristopom lahko tudi nekaj več. Za dim enzioniranje knjižničnih skladišč sta predvsem odločilna dva faktorja: število 20—30 let in letni prirastek gradiva. Skladišča knjižničnih fondov naj bodo ločena posebej za knjige, posebej za revije. Knjižnično gradivo v skladiščih naj bo postavljeno po form atih tako pri knjigah kakor pri revijah. Police naj bodo za vse form ate enako visoke, in sicer 2 m. Pri oktavih bo im ela polica 7 polič- nic, pri kvartih pa 5. Vsaka polica naj bo sam ostojen elem ent z mož­ nostjo sprem em be višine med poličnicami. V skladiščih naj se police nam este v m edsebojnih razdaljah po 1,30 m. 172