URN_NBN_SI_DOC-NRUIF3SC

krajši in naj ne presega 10 m inut. Zato je zaželena dobra pnevm atska pošta od izposojevalnega m esta in čitalnic do skladišč, za obratno pot iz skladišča do izposojevalca pa povezava s transportno napravo (v našem prim eru z dvigalom). Pot obiskovalca pelje skozi glavni vhod mimo v ratarja (prva kon­ tro la), v halo in garderobo, k jer je obvezna oddaja garderobe (tudi aktovk). Nato gre obiskovalec v kataloge, kjer se lahko ustavi, ali pa gre v splošno čitalnico oziroma čitalnico s prostim pristopom . Obisko­ valec, ki želi inform acije iz dokum entacijskega gradiva, gre lahko iz čitalnice v dokum entacijsko-inform acijski oddelek. Ko pride obiskovalec v eno izmed čitalnic, m ora mimo nadzornika čitalnice (druga kontrola) in ravno tako zopet, ko čitalnico zapušča. Pri odhodu pot ne pelje skozi kataloge, temveč v garderobo in mimo vratarja. Ves postopek evidence in kontrole obiskovalca bo treba še proučiti in tudi praktično preizkusiti. Važne so tudi naslednje osnove: 1. Glavni skladiščni p rostori obiskovalcem niso dostopni. Obiskoval­ cem pa je dostopen določni knjižni m aterial v splošni čitalnici in čital­ nici s prostim pristopom ter dokum entacijsko gradivo in kartoteke v dokum entacij sko-inform acij skem odseku. 2. Knjižnično gradivo se postavlja v skladiščih po velikosti form a­ tov in po zaporednih signaturah. V čitalnicah s prostim pristopom bo razvrščeno gradivo po strokah ne glede na form at. 3. Manj aktualna in m rtva literatu ra se bo vskladiščila v bodoče, ko bo to potrebno, v knjižničnem silosu izven knjižnice. 4. Inform acije splošnega značaja bo dajal oddelek za izposojo in inform acije (vodja oddelka ali urednik katalogov) v p rostoru za javne kataloge, kam or pride vsak obiskovalec. Podrobnejše inform acije pa bodo dajali v posam eznih oddelkih določeni referenti, zlasti v doku- m entacijsko-inform acijskem oddelku, v vseh prim erih osebno, kolikor mogoče tudi telefonično in za večje zahtevke pismeno. Zaradi nenavadno om ejene zazidalne površine zemljišča je treba tloris izdelati elastično in fleksibilno s čim m anjšim i površinam i za kom unikacije. V čitalniških in delovnih prostorih je treb a paziti na pravilno i zadostno razsvetljavo — po možnosti z dnevno svetlobo. Neonska ali fluorescenčna razsvetljava naj se uporablja sam o v pomožnih pro­ storih, v vseh drugih javnih in delovnih prostorih naj se jo izogiblje. Citalniški prostori naj so, če le mogoče, v čim večji m eri obrnjeni proti severu. Zaradi nem otenega dela naj se zvočno izolirajo naslednji prostori: čitalnice, «carrels«, kadilnica in ev. dvorana. 171