URN_NBN_SI_DOC-NRUIF3SC

Na podlagi idejnega projekta je potem mnogo laže izdelati glavni projekt, ki pa m ora vsebovati še posebej vse potrebne podrobnosti (pre­ iskavo terena, statični račun s konstrukcijo zgradbe, električne, vodo­ vodne, kanalizacijske in transp ortne instalacije ter instalacije za ogre­ vanje in prezračevanje). Za nova knjižnična poslopja se priporoča, da se predvidi tudi sesalna naprava za prah, k ar je še posebno važno za skladiščne prostore. Glavni p ro jekt nove Centralne tehniške knjižnice je že gotov. Inve­ sticijski stroški bodo znašali nekaj nad 900 m ilijonov dinarjev. O srednja točka vsake knjižnice je p rostor za javne kataloge, za izposojo in splošne inform acije, ki pa m ora biti tesno povezan s čital- niškimi, delovnimi in skladiščnim i prostori. Podrobnejše inform acije so pri novi CTK predvidene po posameznih oddelkih in delno v dveh čitalnicah s prostim pristopom . Pri zasnovi nove knjižnice je treb a strogo ločiti med seboj: notra­ nje poslovanje, javno službo in skladišča, vendar pa njih prostore funkcionalno povezati. Čimbolj točno je treba že v investicijskem program u nakazati pot nove knjige, ki pride v knjižnico. Ta bi bila pri naši knjižnici naslednja: — vhod prinašalcev knjig in revij ter drugega knjižničnega gradiva, — predakcesija — sprejem knjižničnega gradiva, — nabavni odsek — evidenca in kontrola, — knjižni oddelek: akcesija — inventarizacija katalogni odsek — katalogizacija — stvarni katalog — klasifikacija z vrstilci po DK, — vskladiščenje — definitivna postavitev knjižničnega gradiva. Periodika naj gredo iz nabavnega odseka direktno v revijski oddelek. ki sam inventarizira in evidentira posamezne številke v svojih katalogih. Predvidevamo, da se bodo zadnje številke revij razporedile v čitalnici s prostim pristopom , starejše pa v skladišču za tekoče revije. D okum entacijsko gradivo gre iz akcesije po inventarizaciji direktno v dokum entacijsko-inform acijski odsek, k je r se razporedi v dokum en­ tacijskih katalogih. Pri poslovanju knjižnic m oram o ločiti dvoje poti, ki naj se po mož­ nosti čim m anj križata, in sicer pot knjige in osebja (poseben vhod) ter pot obiskovalca (glavni vhod). Knjižnično gradivo naj potuje nem oteno skozi vse delovne faze do skladišča ozirom a do nam em bnega m esta. Tudi pot izposoje iz skladišča do obiskovalca in nazaj naj se ne križa s potjo obiskovalcev. Pri knjižničnem poslovanju je zelo važno, da je čas od oddaje na­ ročilnice pa do trenutka, ko obiskovalec prejm e želeno gradivo, čim 170