URN_NBN_SI_DOC-NRUIF3SC

m entacijska dejavnost del raziskovalnega dela, to je v širšem pomenu del proizvodnega procesa. Glede novih gradenj velja pri nas od leta 1961 Temeljni zakon o graditvi investicijskih objektov (Ur. list FLRJ, št. 45/1961). Po tem za­ konu se m ora za vsako gradnjo ali rekonstrukcijo objektov pripraviti investicijski program in investicijska tehnična dokum entacija. Tehnična dokum entacija pa lahko vsebuje idejni in glavni projekt. šele na podlagi investicijskega program a, odobrenega od investi­ to rja, in investicijske tehnične dokum entacije s finančno zagotovitvijo se lahko izda dovoljenje za gradnjo. To dovoljenje izdajajo občinski ljudski odbori (upravni organ za gradbeništvo), za važnejše objekte pa ustrezni republiški organ. Za projektni elaborat in zlasti za projektante je zelo važno, da je investicijski program čimbolj jasno in precizno sestavljen, da je v njem podrobno obrazložena funkcionalnost objekta. Zato je potrebno, da bibliotekar in p rojektant sodelujeta že pri zasnovi in sestavi investicij­ skega program a in sproti razrešujeta vse osnove bodoče organizacije poslovanja, razm estitev, povezavo in dimenzije posam eznih prostorov ter ureditev tehnične oprem e in naprav. Le na ta način m orejo pro­ jektanti zasnovati dober koncept celotnega projekta. Tako na prim er se je gradbeni (investicijski) program za novo po­ slopje Centralne tehniške knjižnice pripravljal že od leta 1954, torej skoraj celih 10 let. V študijske nam ene sta se poprej kot diplom ski deli (leta 1954 ing. arh. Oton Jugovec in leta 1962 ing. arh. Zdenka Logar) napravila dva osnutka idejnega projekta nove CTK, kar je zelo koristilo pri sestavi gradbenega ozirom a investicijskega program a. Program je proučevala in sestavljala posebna gradbena kom isija s tesnim sodelo­ vanjem projektantov. Pri tehnični dokum entaciji se priporoča izdelava idejnega projekta (običajno 1 : 200), v katerem je laže pregledati organizacijo notranjega poslovanja in m edsebojno povezavo posam eznih prostorov. K ot smo omenili, sta se za CTK predhodno napravila dva idejna p ro jek ta in tudi zadnji idejni projekt je bil izdelan v treh variantah. V prvi varianti se je obravnavala samo knjižnica, in sicer za poslovanje v končni fazi, v zadnji varianti, ki je odobrena, pa so se pro stori v IV. terasni etaži pred­ videli za Zvezo inženirjev in tehnikov SR Slovenije, s katero je CTK zlasti v zvezi s projektom nove knjižnice že od leta 1954 tesno povezana. Znano je nam reč dejstvo, da običajno knjižnice v začetku ne potrebujejo vseh prostorov, ki so predvideni za kasnejšo fazo. Tudi je bil v začetku — v prvih variantah gradbenega program a predviden Dom tehnike, ki naj bi sprejel našo knjižnico, Zvezo inženirjev in tehnikov in delno Ljudsko tehniko. 169