URN_NBN_SI_DOC-NRUIF3SC

polica sam ostojen elem ent opreme, s katero je možno predeliti posamez­ ne prostore (princip fleksibilnosti). Očitna pom anjkljivost pri knjižnih policah je tudi ta, da so navadno vse pregloboke in da se zato zelo slabo izkoristi že tako povsod tesen skladiščni prostor. Povsem zadostna globina polic za oktavni form at je 20 cm, za kvartni pa 25 cm. Tudi katalogne om arice naj bodo kovinske izdelave, posam ezni predalčki pa na krogličnih ležajih. S prim ernim i m izam i v čitalnicah se lahko dobro izkoristi talna površina. Za čitalnice se v splošnem ne grade več visoke in velike reprezentančne dvorane, temveč rajši več m anjših in nižjih prostorov (kakor pač to zahtevata prezračevanje in osvetlitev!), tako da so p rijetn i in pripravni za študij. Skoraj v vsaki novi knjižnici se predvidevajo m anjši študijski p rostori (carrels) za poglobljen študij diplom antov in doktorandov. Tehniške knjižnice se sicer po svoji n otranji organizaciji ne razli­ kujejo mnogo od knjižnic splošnega tipa, le njih program je drugačen, lahko rečemo obširnejši. Razlike in dopolnitve bi bile naslednje: Tehnični časopisi so danes enakovredni knjigam , če ne še pom em b­ nejši, ker prinašajo sproti najnovejše izsledke. Pri tehniških knjižnicah so uvedena specialna skladišča za grafikone, zemljevide in mape, za pro­ spekte in kataloge, za standarde in patentne spise, za disko-, filmo-, foto- in m ikrofilm oteko. P orast knjižnične zaloge je v teh oddelkih kar zna­ ten (tako na prim er naraste zaloga patentnih spisov v ETH knjižnici v Zürichu letno za okrog 60 000 prim erkov). Dalje je v tehniških knjižni­ cah zelo važna uvedba dokum entacijske in inform acijske službe, ki šele omogoča hitrejše in intenzivnejše izkoriščanje knjižničnih zalog, zlasti periodik. Posebnost v tehnični literaturi, zlasti pri knjigah, je ’tudi ta, da je zaradi naglega razvoja tehnike večinoma njena življenjska doba izredno kratka, in sicer največ 10—30 let. To dejstvo se lahko pri tehniški knjiž­ nici upošteva na prim er tako, da se izloči zastarela, neaktualna in tako rekoč »mrtva« literatu ra in se vskladišči na drugem m estu v tako imeno­ vanem »silosu«. Na ta način lahko preprečim o prekom erno naraščanje knjižnih zalog glede na skladiščni pro sto r in odpravim o nujnost težko izvedljivih prezidav in dozidav. Pri sodobnem razvoju bibliotekarstva opažamo dve novi važni orga­ nizacijski osnovi, in sicer: 1. knjižnične čitalnice s prostim pristopom te r s 2. tehnično in znanstveno dokum entacijsko in inform acijsko službo ozirom a dokum entacijsko inform acijske centre. Poudarjam pa, da se m orata obe službi — bibliotekarska in doku­ m entacijska — najože povezati, če ne celo spojiti, ker obe skupaj služita raziskovalnem u delu. Le na ta način je postala bibliotekarska in doku­ 168