URN_NBN_SI_DOC-NRUIF3SC

s svojo (za sedaj še edino) lansko dvojno številko ravno tako bolj medlo izkazal, že uvodni članek ugledne urednice Eve Verone »Dojmovi s bi- bliotekarskog putovanja po Sjedinje- nim američkim državama« kaže, da pri strogo strokovnih prispevkih tudi Hrvatom trda prede. Kakor koli je že članek odlično napisan in zanimiv, je navsezadnje vendarle zgolj stro­ kovno informativnega pomena. Na­ vajeni smo bili, da nam »Vjesnik« prinaša strokovne in znanstvene pri­ spevke na najvišji ravni. Strokovno izvirnejši in temeljitejši je vsekakor članek Šime Juriča »Nekoliko sluča- jeva starijih fingiranih impresuma s imenima mjesta uzetim s područja Jugoslavije«. Za nas je članek toliko bolj zanimiv, ker je med mesti, ka­ terih ime je rabilo za založniško-tipo- grafsko kamuflažo v XVIt. in XVIII. stoletju, navedena tudi Ljubljana. Rubrika »Ocjene i prikazi« je v glavnem ohranila svojo priznano vi­ soko raven. Ocene, oziroma prikazi so izčrpni, temeljiti in strokovno do­ gnani in lahko v tem oziru rabijo kot vzor tovrstnim sodelavcem drugih jugoslovanskih bibliotekarskih revij. Za nas je vsekakor najbolj zanimiv prispevek Milutina Ivanušiča »Slo­ venska bibliografija. Članki in lepo­ slovje v časopisju in zbornikih 1945 do 1950. Ljubljana 1963. 4°. 561 str. (Slovenska akademija znanosti in umetnosti. Biblioteka 2.)« Članek je zelo temeljita in izčrpna kritika tega našega pomembnega bibliografskega dela, kakršne ni bilo deležno niti do­ ma. V splošnem je delo ocenjeno po­ zitivno, vendar pa z navedbo neka­ terih prav nerodnih spodrsljajev, ki bi jih v publikaciji Slovenske akade­ mije znanosti in umetnosti ne smelo biti (npr. nekaj hrvatskih avtorjev je uvrščenih med Slovence in Make­ donec med Bolgare). Tudi drugi kri­ tični prispevki so skrbno obdelani in se nanašajo zgolj na zares izbrane bibliotekarske publikacije. Zvezek za­ ključuje rubrika »Pregled«, ki vsebuje precej drobnega in zanimivega gra­ diva. V splošnem zasluži navedeni dvojni zvezek »Vjesnika« sicer pozi­ tivno oceno, vendar pa je ta publi­ kacija pod običajnim povprečjem te najuglednejše jugoslovanske strokov­ ne bibliotekarske revije. Bibliotekar. Organ Društva biblio- tekara Srbije. God. 16., br. 1/2, 3/4, Beograd 1964. — O lanskoletnem Bi­ bliotekarju je pravzaprav težko napi­ sati in utemeljiti neko določeno sta­ lišče. Veliko sodelavcev, veliko drob­ nih prispevkov in zanimivosti, skrat­ ka — zelo pisan letnik, toda kot v drugih revijah, tako tudi v Biblio­ tekarju ne najdemo bolj tehtnih in temeljitih strokovnih člankov. So pa med njimi nekateri, ki zaslužijo, da jih posebej omenimo, tako Mirjane Matarič »Razvoj naših biblioteka za slepe« (v br. 1/2). To je redkokdaj obravnavana snov. Članek prikazuje lepo in pregledno razvoj te dejavnosti v Jugoslaviji, med drugim tudi v Slo­ veniji. Vendar kaže, da bi bilo korist­ no, če bi slovensko področje še bolj temeljito obdelal kak domač biblio­ tekar. Dalje Dragutina Nikčeviča »Iz- rada kataloga fotografija« (br. 1/2). Kratek, izviren in prav koristen čla­ nek. Prva dvojna številka lanskega letnika je v precejšnji meri posveče­ na tudi stoletnici smrti Vuka Kara- džiča s primernimi prispevki. Druga dvojna številka (br. 3/4) je v uvod­ nem članku Miodraga živanova »Skerlič i biblioteke« tudi delno po­ svečena spominu Jovana Skerliča. V tej številki je zanimiv »Poziv na di- skusiju o terminologiji bibliotekar- stva«, ki ga pošilja ugledna biblio­ tekarska delavka Smilja Mišič. Tudi na tem področju nas v Sloveniji čaka še veliko dela. Zlasti naše večje ljud­ ske in matične knjižnice opozarjamo na prispevek Branka Curdjulova »Predlog za rešenje problema inven- tarisanja, ekspedicije knjiga i vodenje evidencije o knjižnim fondovima u narodnim bibliotekama Beograda«. Marko Oreškovič je v svojem prispev­ ku »Pseudonimi« precej nerodno raz­ rešil »psevdonim« slovenskega mate­ 185