URN_NBN_SI_DOC-NRUIF3SC

matika Jurija Vege. Pisca dela Georg von Vega: Logaritmische, trigonome­ trische und andre Tafeln. Berlin 1783. razrešuje kot Veha Juraj. Res je sicer, da je bil stari priimek Vegovih »Ve­ ha«, vendar pa je v znanstvenem, takratnem in sedanjem svetu znan kot Vega in pri nas poleg tega še kot Jurij in ne Juraj. Kot vir te »razre­ šitve« navaja Oreškovie almanah Bo- škovič, Zagreb 1953, str. 195 in »Vjes- nik« 27. marca 1958. Kot že rečeno, obe dvojni številki sta pestri, zanimivi in polni koristnih informacij in iz obeh veje, če ne dru­ go, vsaj duh živahne razgibanosti naših srbskih kolegov. Bibliotekarstvo. časopis Društva Bibliotekara Bosne i Hercegovine. God. 10., br. 1/3, Sarajevo 1964. — Predvsem moramo našim sarajevskim kolegom priznati izredno pridnost in vztrajnost. Njihova strokovna revija, ki smo jo precej časa spremljali z nekakšno skepso, se je dokončno ob­ držala in uveljavila. Med vsemi naši­ mi bibliotekarskimi glasili izhaja naj­ bolj zanesljivo in, kar je glavno: kvaliteta raste od številke do številke. Sarajevo postaja vedno bolj močno bibliotekarsko središče, kar dokazuje tudi dejstvo, da so Sarajevčani hra­ bro prevzeli vodstvo Zveze društev bi­ bliotekarjev Jugoslavije, ki ga s pole­ tom in prav uspešno držijo. Ta dina­ mičnost odseva tudi v njihovem glasilu. Značilna za Bibliotekarstvo je na­ vada, da uredništvo večkrat vpleta v svojo publikacijo tudi prispevke splošno kulturnega pomena, ki sicer nimajo neposredne zveze s knjižničar­ stvom. Izjemoma, ob izrednih prilož­ nostih, je to gotovo koristno (npr. Vukova stoletnica), vendar pa se tudi pri takih prispevkih mora najti po­ vezava s stroko, ker sicer zelo naglo bledi pravi namen revije. V splošnem ta pripomba, ki bi se lahko nanašala tudi na beograjskega Bibliotekarja, skoraj ne velja za zadnje tri številke, ki jih obravnavamo. V št. 1 je prvi oddelek posvečen Vuku Karadžiču. Ugledni sarajevski znanstvenik dr. Ilija Kecmanovič je prispeval obširen članek »Život i djelo Vuka Karadžiča«, a vzhodnonemška bibliotekarka Friedhilde Krause je po­ slala zanimiv opis spominske razstave na čast Vuku Karadžiču, ki jo je organizirala državna knjižnica v Ber­ linu. Zanimivo je tudi poročilo z obč­ nega zbora Društva bibliotekarjev Bosne in Hercegovine, ki ga je podal Mitar Papič in ki nam zelo nazorno kaže stanje knjižničarstva v tej re­ publiki. Zehra Hamrič preseneča s .3vojim prispevkom »O normiranju poslova u Narodnoj biblioteci u Mostaru«. Do neverjetnih podrobnosti je v članku preračunanih okoli 120 najrazličnej­ ših knjižničarskih del in opravkov, in sicer do minutne, da, celo do se­ kundne natančnosti! Vsekakor izredna prizadevnost, ki pa ji je težko pri­ znati pravi smisel in življenjsko vrednost. St. 2 je vsebinsko bogatejša od predhodne ter vsebuje nekaj prav za­ nimivih prispevkov, tako Pri’oulje Subhija »Radnička štampa u Bosni i Hercegovini do 1941«; Draga Vidoviča »Savremena bibliotečka zgrada i nje­ na oprema«; Romana Lukina »Trans- literacija glagoljskog teksta na omo­ tu Vjesnika bibliotekara Hrvatske« in Grubačičev prikaz knjige A. N. Ve- revkine »Kak oformit bibliografiju k naučnoj rabote. Moskva 1962«. V št. 3 vzbujajo pozornost posebno prispevki s področja zaščite knjige, in sicer Mubere Gluhbegoviča »Osobine, prednosti i nedostaci kožnih poveza« in Zorice Mulalič »Zaštita knjige od štetnog uticaja vlage«. V vseh treh številkah je še precej drugega prav poučnega gradiva ter redna kronika dejavnosti biblioteč- nih delavcev Bosne in Hercegovine, ki je očitno zelo razgibana. Ce na koncu tega članka povzame­ mo glavne misli in tudi kritiko, ki smo jo tu in tam izrekli, potem bi 186