URN_NBN_SI_DOC-NRUIF3SC

kulturo in prosveto LRS, nam enjeni vsem okrajnim in občinskim ljud­ skim odborom . Glasijo se: m atična knjižnica je lahko knjižnica z večjo knjižno zalogo (vsaj z nad 3000 knjižnim i zvezki), s prim ernim i prostori, s pravilno strokovno ureditvijo — sam a naj bi bila vzor za ureditev dru­ gih knjižnic na svojem obm očju! — in nujno s strokovno izobraženim poklicnim kadrom . Na prvi pogled je očitno, da te zahteve niso le sila skrom ne, pač pa tudi zelo neprecizno izražene. Prim erni prostori npr. so pojem , ki je silno raztegljiv in o katerem najbrž ustanovitelj knjižnice in knjižničar zlepa ne bosta enakega m nenja. K ljub tem u je republiška m atična knjiž­ nica leto dni zbirala podatke o občinskih knjižnicah in na podlagi odgo­ vorov n a vprašanja in vtisov pri obiskih v teh knjižnicah preverjala, v kakšni m eri knjižnice ustrezajo tem zahtevam. Preden preidem o na pregled njenih ugotovitev, urejenih po zahtevah, ki so bile postavljene občinskim m atičnim knjižnicam , želim opozoriti na dvoje. Prvič — v nadaljevanju bomo večkrat uporabili izraz »občinske knjižnice«. Z njim zajem am o vse že imenovane občinske m atične knjižnice in pa knjižnice v občinskih središčih vseh tistih občin, ki doslej m atične knjižnice iz kakršnegakoli razloga še nim ajo, pa bodo te knjižnice slej ko prej m o­ rale p rerasti v matične. In drugič: vse številke, odstotki in drugi po­ datki, ki jih bomo navajali, se nanašajo sam o na občinske knjižnice in na leto 1963. Med pogoji, ki naj jih knjižnica izpolnjuje, da lahko postane občin­ ska m atična knjižnica, je torej na prvem m estu ta, da naj im a vsaj 3000 knjižnih zvezkov. Vsebinska sestava fonda ni podrobneje določena. Če s tega stališča pregledam o stanje občinskih knjižnic, ugotovimo, da je v celjskem okraju pet od enajstih knjižnic pod tem številom, torej skoraj polovica. To so knjižnice v občinah Krško, Mozirje, Sevnica, Šentjur pri Celju in Šm arje pri Jelšah. Od teh je knjižnica v Krškem že im enovana za občinsko matično, sklad za pospeševanje kulturne de­ javnosti pa ji je odobril 1 200 000 din za nabavo knjig. Fond drugih občin­ skih ljudskih knjižnic sega od 3600 knjig (v Slovenskih Konjicah) do 49 000 knjig (M estna ljudska knjižnica v Celju). Skupno im ajo ljudske knjižnice občinskih središč v celjskem okraju približno 84 200 knjig ali v povprečju 7650 knjig na eno knjižnico. V koprskem okraju ni knjižnic z m anj kot 3000 knjigami, razpon sega od 3500 knjig v Ajdovščini do 24 000 knjig v Piranu. Vseh knjig v ljudskih knjižnicah občinskih središč v tem okraju je okrog 104 500 ali v povprečju 10 450 na eno knjižnico. V ljubljanskem okraju so tri knjižnice v občinskih središčih z m anj kot 3000 knjigam i in sicer knjižnice v Cerknici, Metliki in Trebnjem. Od navedenih je knjižnica v Trebnjem im enovana za občinsko matično knjižnico. Pri drugih knjižnicah najdem o najm anj knjig v Logatcu (3500) 88