URN_NBN_SI_DOC-NRUIF3SC

in največ v K ranju (47 800), če izvzamemo ljudske knjižnice v občini Ljubljana-Center s skupno 169 000 knjigam i. Knjižna zaloga ljudskih knjižnic v občinskih centrih ljubljanskega o kraja znaša skupno 448 200 knjig ozirom a v povprečju 17 238 knjig na eno knjižnico. V m ariborskem okraju naletim o na štiri občine s knjižnicami, im ajo m anj od 3000 knjig in sicer Dravograd, Lenart, Maribor-Tezno in Ormož. Zadnja je bila im enovana za občinsko m atično knjižnico. V dru­ gih občinskih knjižnicah se giblje število knjig od 3100 v Slovenski Bi­ strici do 51 800 knjig v občini Maribor-Center. Knjižna zaloga vseh ljud­ skih knjižnic v občinskih centrih m ariborskega o kraja znaša skupno 164 200 knjig ozirom a v povprečju 10 974 knjig na eno knjižnico. Ob pregledu števila na novo nabavljenih knjig v letu 1963, k ar nam je obenem tudi podatek o finančnih sredstvih, ki so na voljo knjižnicam, ugotovimo, da je kupilo nad 1000 novih knjig od 62 občinskih le 16 knjižnic, od 500 do 1000 novih knjig 19 knjižnic, vse druge m anj kot 500 knjig. Naj zdaj opozorim na referat Ančke Koržetove o stanju knjiž­ nic v ljubljanskem okraju (»Knjižnica« V III., št. 1/2, str. 28—38), kjer ugotavlja, da naše knjižnice kupijo po 1 knjigo kom aj na 30 prebivalcev in da bomo dosegli 1 knjigo na prebivalca približno v petnajstih letih, če upoštevam o 5 % odpis izrabljenih knjig v letu. Ob teh številkah, ki so same na sebi dovolj zgovorne, se nam vsiljuje nekoliko neprijetna misel, č e upoštevam o, da povsod redno odpisujejo na leto 5—7 % knjig, pri nas pa le redkokdaj in še to v glavnem le izgubljene knjige, se lahko upravičeno vprašam o, kolikšen del vseh naših številk predstavlja m rtvo zalogo in koliko sploh lahko naše številke in statistike p rim erjam o s podatki iz drugih dežel. K adar pa govorimo izrecno o občinski m atični knjižnici, se je treba vprašati, ali naj bo število prebivalcev res edino vodilo pri nabavi ali bi bilo bolje ustv arjati standardno m atično knjiž­ nico, ki bo lahko postregla dijaku, zdravniku, kulturnem u delavcu z vso domačo literaturo in priročniki, pa naj živijo v večjem ali m anjšem kraju. Razen podatka o številu knjižnih zvezkov, ki ga im ajo posamezne knjižnice, je za sodobno knjižnico važen tudi podatek o stru k tu ri knjiž­ nega fonda, o razm erju med leposlovjem in poučnim i knjigam i. Natanč­ ne podatke je težko zbrati, ker je včasih m eja m ed eno in drugo zvrstjo zabrisana, ozirom a isto knjigo prištevajo različne knjižnice v različne zvrsti, vsekakor pa drži, da število poučnih knjig ne presega 8 do 10 % vse knjižne zaloge. Odločili smo se, da tisti tip knjižnice, ki ga bomo razvijali, ne bo več zgolj izposojevalnica zabavnega beriva. Sedemletni načrt predvideva, da bodo imele naše knjižnice leta 1970 povprečno 35 % poučne literature. Zdaj bi se bilo treba vprašati, če bom o njegovo na­ logo izpolnili samo s forsiranim nakupom poljudno znanstvenih knjig. Ce bo knjižnica ostala še naprej predvsem izposojevalnica in če si bomo 89