URN_NBN_SI_DOC-NRUIF3SC

vzgojili bralca, ki bo prihajal razen po zabavo tudi po pouk, potem bo naloga v glavnem izpolnjena. Ce pa se nam bo knjižnica začela razvijati v inform acijsko središče, v center za naglo inform acijo, potem nas bo prisilila, da bom o m orali poskrbeti za prim erne in prim erno urejene čitalnice, predvsem pa za zelo razgledane knjižničarje. K er bo po vsej priliki treb a ub rati srednjo pot ozirom a poskrbeti za oboje, bo spet treb a gledati na to, da z izposojo na dom ne sirom ašim o zaloge priroč­ nikov in obratno. V sekakor lahko ugotovimo, da za razvoj knjižnic ne bodo zadostovala sam o povečana sredstva za nakup knjig. Kako pa smo to predvideli v sedem letnem načrtu, si bomo ogledali nekoliko pozneje. Za sklep lahko rečemo, da bo občinska m atična knjižnica dosegla pred­ viden kvalitetni prem ik s trem i pogoji: s prostim dostopom do knjig, z dobro založeno čitalnico in z izšolanim osebjem, ki bo znalo bralca usm erjati in ga voditi. N aslednji pogoj za registracijo občinske m atične knjižnice je ne­ koliko meglena zahteva po prim ernih prostorih. Na vprašanje glede le- teh je 25 občinskih knjižnic (od 62) odgovorilo, da dela v zadovoljivih prostorih. Vemo pa, da v vseh letih od osvoboditve do danes ni dobila nobena ljudska knjižnica v republiki lastne stavbe, pač p a je bilo več prim erov, da so si knjižnice lepo uredile prostore v na novo zgrajenih stavbah ali si prim erno adaptirale stare prostore. Zato lahko govorimo največ o desetih sodobno urejenih knjižnicah v Sloveniji. Za vse druge so zadovoljivi prostori le m inim um tistega, kar im enujem o norm alni delovni pogoji. D odajam še to, da ostalih 37 knjižnic, ki delajo v nepri­ m ernih prostorih, ne bomo našli le v ekonom sko nerazvitejših občinah, saj je med njim i celo m atična knjižnica za občino Ljubljana-Moste-Polje, ki ji zaradi vlažnih prostorov gnijejo knjige. Spet m oram o ugotoviti, da bodo za izboljšanje položaja nujna izdatna sredstva, ki jih prav tako pogrešam o v sedem letnem načrtu m arsikatere občine. Ko smo si v začetku ogledali, katere dolžnosti nalaga zakon občin­ skim m atičnim knjižnicam , smo videli, da m ora knjižnica opravljati vse te nove naloge poleg rednih, ki jih je opravljala poprej, č e je torej doslej opravljala svoje delo z določenim številom uslužbencev, je logično, da bo m orala število osebja povečati. In vendar im a od 62 občinskih knjižnic še vedno enega samega stalnega uslužbenca 19 knjižnic, 17 knjiž­ nic pa im a prav tako enega samega, vendar honorarnega uslužbenca. Med te knjižnice z nezadostnim številom osebja lahko prištejem o še 3 knjižnice, ki im ajo zaposlenih sicer več uslužbencev, vendar vse hono­ rarno. Skupaj im am o 39 občinskih knjižnic, torej precej več kot polo­ vico z nezadostnim številom osebja. K ar seveda spet ne pomeni, da je kadrovsko vprašanje rešeno v knjižnicah z več uslužbenci. N orm ativi za registracijo knjižnic zahtevajo v strokovnih in znanstvenih knjižnicah po enega strokovnega uslužbenca na 5000 knjižnih zvezkov, pri ljudskih 90