URN_NBN_SI_DOC-NRUIF3SC

knjižnicah pa poklicni knjižničarski kader od 2500 knjižnih zvezkov dalje in sicer po eno strokovno moč na 10 do 15 000 izposojenih knjižnih zvezkov. Pri tem je m išljeno redno delo knjižnice, ki ni m atična. Če s tega stališča pregledam o stanje v občinskih knjižnicah, vidimo, da bodo m orale za poklicni kader nujno poskrbeti knjižnice v Črnom lju, Gro­ supljem , Litiji, Logatcu, Ribnici in T rebnjem v ljubljanskem okraju, k jer je položaj najslabši. O kraj Celje bo m oral poiskati poklicnega knjiž­ n ičarja za občino Laško, okraj K oper za Ajdovščino in Ilirsko Bistrico, okraj M aribor za Dravograd, Radlje in ;T"ovor>sko Bistrico. V vseh drugih občinah je položaj rešen vsaj ali p a ho knjižne zaloge m anjše od 2500 zvezkov. A tudi če bomo te uslužbence našli, ostane odprto vpraša­ nje, kdo se bo ukvarjal z m atično službo. Posebnega uslužbenca za opravljanje m atične službe v občini je doslej nastavila ena sam a knjiž­ nica, Delavska knjižnica v Ljubljani, ena knjižnica, celjska, pa je takšno m esto razpisala. Posebno poglavje je izobrazba kadra, ki dela v knjižnicah. Zares strokovno izšolanih knjižničarjev skorajda nimamo, saj so .se doslej usposabljali za svoje naloge le s priučevanjem na delovnem m estu, s prakso v razvitejših knjižnicah ali s krajšim i in daljšim i strokovnim i tečaji v Ljubljani in drugih središčih. Zato je skrb za ljudske knjižnice še vse preveč prepuščena am aterjem in volonterjem . Lahko pričakuje­ mo, da se bo stanje izboljšalo, ker je Pedagoška akadem ija v Ljubljani z letošnjim letom sprejela v svoj program dveletni pouk knjižničarstva. O potrebi posebnega človeka za opravljanje m atične službe v občini bi ne želeli govoriti preveč na široko, ker smo prepričani, da jo bo dovolj ilustriral na slepo izbran prim er položaja knjižničarstva v neki občini. Vzemimo si za tak prim er občino Kamnik, k jer položaj ni ne izjemno dober niti ne posebno slab. V tej občini je devet javnih ljudskih knjiž­ nic. Občinska knjižnica v Kamniku, ki je tudi m atična, ima 8100 knjig, vseh ostalih osem knjižnic skupaj pa le 3543, torej v povprečju nekaj čez 400 knjig na knjižnico. Razen občinske knjižnice, ki si je leta 1963 kupila 1292 knjig, si vse druge knjižnice skoraj niso mogle kupovati knjig, ker niso imele sredstev. Zmogle so 152 novih knjig v enem letu, v povprečju torej 19 knjig na knjižnico. Za te knjige so knjižnice plačale 149 000 dinarjev. Če bi recim o imele te knjižnice v glavnem zadovoljiv knjižni fond in bi kupovale knjige zelo skrom no in pretehtano, bi po­ trebovale za lansko leto vsaj 600 000 dinarjev. Nakupu prim erna je se­ veda tudi izposoja: v lanskem letu so te knjižnice izposodile 3325 knjig, torej niti enkrat vsako knjigo. Nobenega pom ena torej nim a resno go­ voriti, kako naj se knjižničar občinske m atične knjižnice poleg svojega dela zavzame še za te knjižnice, ki poleg vsega v večini prim erov nim ajo p ro sto ra in nim ajo knjižničarja, v občini pa so razen njih še šolske, strokovne in sindikalne knjižnice, ki prav tako potrebujejo pomoč in 91