URN_NBN_SI_DOC-NRUIF3SC

jih je treba še registrirati, povezati s centralnim katalogom, vključiti v medbibliotečno izposojo itd., itd. N adaljnji pogoj za urejeno knjižnico je njena strokovna ureditev. Gre torej za inventarne knjige, za kataloge, za ureditev na pro st pri­ stop itd. Glede tega lahko rečemo, da se stanje sicer počasi, a vendarle iz dneva v dan izboljšuje. Veliko si obetam o od centraliziranega izdelo­ vanja katalogov, ko se bodo katalogni listki za vse knjižnice tiskali na enem m estu in razpošiljali naročnikom . Ko bo to urejeno, k ar je pred­ vsem naloga republiške m atične službe ozirom a Narodne in univerzitet­ ne knjižnice v celoti, bo najbrž edini problem , ki bo zadeval druge knjiž­ nice, cena teh listkov. Ko smo tako pregledali pogoje, ki smo jih v današnji situaciji po­ stavili občinskim knjižnicam kot nujne, da lahko prevzam ejo brem e m atične službe, obenem pa ugotovili, da so silno skrom ni in kljub tem u m arsikateri knjižnici še vedno nedosegljivi, si oglejmo še trenutni po­ ložaj pri registraciji m atičnih knjižnic. Od 62 občin v SR Sloveniji je doslej priglasilo v registracijo svojo m atično knjižnico 30 občin, ena občina pa je sklenila pogodbo za oprav­ ljanje m atične službe na njenem obm očju z m atično knjižnico druge občine. Tako je torej doslej uvedena m atična služba v 31 občinah oziro­ m a natanko v polovici občin. Ugotovitev je vsaj presenetljiva glede na šestm esečni rok, ki ga je leta 1961 določil zakon o knjižnicah. To stanje pa se nam sprem eni, če ga ne gledamo z vidika form alnega priglasarya knjižnic kot m atičnih, pač pa z vidika doseženih pogojev za imenovanje. M edtem ko im am o nam reč prim ere, da je bila neka knjižnica imenovana za m atično sam o zato, da bi bilo zadoščeno predpisom , im am o po drugi strani prim ere, ko im a knjižnica vse pogoje, da to službo prevzame, in jo včasih celo dejansko že opravlja, vendar iz različnih razlogov še ved­ no ni im enovana za matično. V celjskem okraju, ki im a 11 občin, je doslej im enovanih 6 m atičnih knjižnic, od teh im ata vse pogoje samo dve. Od ostalih 5 občinskih knjižnic nobena ne dosega pogojev. V kopr­ skem okraju z desetim i občinami je že imenovanih 5 m atičnih knjižnic, od katerih im a vse pogoje sam o ena. Od ostalih petih občinskih knjiž­ nic bi glede na pogoje lahko bili imenovani za m atični še dve knjižnici. Ljubljanski okraj im a 26 občin, od teh jih je trin a jst že imenovalo svojo občinsko m atično knjižnico, vendar jih im a vse pogoje za to službo le 7. Od ostalih 13 občinskih knjižnic dosega pogoje za prevzem m atičnosti 5 knjižnic. V m ariborskem okraju im a od petnajstih občin m atično službo 7 občin, od teh im ajo vse pogoje 3 knjižnice. Od ostalih osem knjižnic bi glede na pogoje lahko postale m atične še tri knjižnice. Vsa republika, ki im a 62 občin, im a torej m atično službo form alno ure­ jeno v 31 občinah, toda pogoje za to funkcijo im a od teh le 13 občinskih knjižnic. Od ostalih 31 občin bi lahko imenovalo m atično knjižnico še 10 92