URN_NBN_SI_DOC-NRUIF3SC

občin, ki im ajo knjižnico lepo urejeno. Iz tega sledi, da več kot polovica že imenovanih knjižnic ne izpolnjuje pogojev, ki so potrebni za ustanovi­ tev občinske m atične knjižnice. V večini prim erov gre tu za neprim erne prostore, v katerih te knjižnice delujejo. Kako je to mogoče? Zakon predpisuje samo, da naloge m atične knjižnice za obm očje ene ali več občin opravlja knjižnica, ki jo določi občinski ozirom a skupno več ob­ činskih odborov. Ko republiška m atična knjižnica tako im enovanje dobi, knjižnico pač registrira kot občinsko m atično ne glede na lastno mne­ nje o sposobnosti te knjižnice za prevzem tako zahtevne funkcije. Naše m nenje je, da je treba zakon v tej točki izpopolniti. Dodati je treba še, da je v SR Sloveniji 10 občin — 16 % — ki občin­ ske knjižnice sploh nim ajo, ozirom a so te knjižnice ali tako neznatne ali tako neurejene, da v doglednem času nim ajo perspektiv za razvoj v občinsko m atično knjižnico. Takšne občine so v celjskem okraju štiri: Mozirje, Sevnica, Š entjur p ri Celju in Šm arje pri Jelšah; v ljubljanskem okraju tri: Cerknica, Metlika in Trebnje in v m ariborskem okraju tri: Dravograd, Lenart in , Ormož. Posebej je treb a poudariti, da sta med naštetim i dve knjižnici, v Ormožu in v Trebnjem , ki sta bili že imeno­ vani ža občinski m atični knjižnici. Stojim o torej na razpotju, ko se bo treb a odločiti o dveh zelo važnih in pom em bnih stvareh: kaj sto riti v občinah, kjer ni pogojev za usta­ novitev m atične službe, in pa kako in v kakšno sm er razvijati občinske m atične knjižnice, ki so to svojo funkcijo že začele izpolnjevati. Glede občin, ki nim ajo dovolj razvite knjižnice, da bi lahko prevzela m atično službo, najdem o rešitev že v zakonu samem, ki določa, da več občinskih ljudskih odborov lahko določi skupno m atično knjižnico. V tem prim eru sklenejo vsi ti ljudski odbori s tako knjižnico pogodbo. Vendar je n a ta način vprašanje rešeno le na videz. V prašati se m oram o, ali im a zakon tako rešitev za dokončno. Ce nam občinska m atična knjiž­ nica velja le za nekak urad za reševanje knjižničarskih vprašanj in za izpolnjevanje anket in statistik, potem je zadeva rešena in si lahko um ijem o roke. Če pa vidimo v knjižnici eno poglavitnih žarišč kulture v občini, če zahtevamo od nje, da je sposobna v vsakem trenutku izro­ čiti pravo knjigo v prave roke, zanesti knjigo v zadnje kotičke naše domovine in izobraževati, a tudi razvedriti vsakega občana, potem se s tako rešitvijo problem a ne m orem o strin ja ti in nam lahko velja le za začasno in za skrajen izhod v sili. Republiška m atična služba je pred­ lagala, naj bi se zakon izpopolnil na ta način, da bi občina, ki nim a prim erne knjižnice, lahko sklenila pogodbo za opravljanje m atične služ­ be s knjižnico sosedne občine, vendar m orda sam o za dobo nekaj let. Po preteku tega roka bi m orala im eti lastno in zadovoljivo urejeno m atično knjižnico vsaka občina. 93