URN_NBN_SI_DOC-NRUIF3SC

Stvar je tem bolj pereča, ker smo ob pregledu sedem letnega načrta za razvoj kulture v posam eznih občinah ugotovili, da ne kaže pretirane skrbi za razvoj knjižničarstva. V ilustracijo bi navedel predlog sedem ­ letnega načrta za razvoj knjižničarstva občin ljubljanskega okraja, ki ga je analizirala Ančka Korže. Iz tega predloga je razvidno, da je pred­ videlo potrebo po investicijah v knjižnice od 26 občin le 8 občin, od tega večje investicije le občina Ljubljana-Bežigrad (60 m ilijonov), Novo m esto (59 m ilijonov) in K ranj (18 m ilijonov). M anjše investicije so predvidele še občine Kamnik, Škofja Loka, Trbovlje, Tržič in Vrhnika. Pom em bnejše povečanje osebnih in operativnih izdatkov so predvidele tri občine: Kamnik, Ljubljana-Vič-Rudnik in Škofja Loka, povečanje funkcionalnih izdatkov pa 6 občin: Cerknica, K ranj, Ljubljana-Vič-Rud- nik, Novo mesto, Trbovlje in Vrhnika. Posebej je zanimivo in značilno, da za vzgojo strokovnih kadrov ni predvidela nobenih sredstev nobena občina v vsem okraju. Skupni izdatki vseh občin v okraju za teh sedem let znašajo — po občinskih predlogih — nekaj m anj ko petsto milijonov. Iz analize sta n ja in potreb, ki jo je napravila Ančka Korže, pa izvira, da bi bile potrebne v ta nam en in v tej dobi m alenkost m anj ko tri m ilijarde. K er ni pričakovati, da bi bili načrti ostalih okrajev skrbneje sestavljeni, položaj zares ni rožnat in smo lahko upravičeno zaskrbljeni za razvoj teh knjižnic. Naslednje vprašanje je vprašanje razvoja občinskih knjižnic, ki so postale m atične in so začele izvajati m atično službo na svojem pod­ ročju. Ko bom o iskali prim erno obliko te knjižnice in takšno organi­ zacijo knjižničarstva v občini, da bo najbolje ustrezala našim potrebam in razm eram , se m oram o zavedati, da je knjižnica, ki je dosegla pogoje za registracijo, prišla šele do tiste osnovne stopnje, s katere naj se raz­ vije v sodobno, času ustrezajočo ustanovo. Prerasli smo — upajm o — obdobje, ko so ponekod skušali preprosto ukiniti vse knjižnice razen ene, v njej združiti ves fond in na ta način napraviti m atično knjižnico. V občinah, ki si zares prizadevajo urediti in usposobiti knjižničarstvo, opažamo prizadevanja v različnih sm ereh. M edtem ko si ponekod ure­ jajo centralno knjižnico s podružnicam i v m anjših k rajih ter centralizi­ ranim vodstvom in financam i ozirom a nabavo, so se drugod odločili za večje število sam ostojnih knjižnic, katerih ustanoviteljstvo prevzame v celoti ali delno občina. Nekje spletajo knjižnično om režje v občini s pom očjo potujočih kolekcij v kovčkih, drugje so se že začeli ogrevati za bibliobuse. Enotnega in splošno veljavnega recepta tu ni, saj je odvisen od geografske konfiguracije terena, k ajti v ravnini se bo biblio- bus vsekakor bolje obnesel kakor kovčki, ki bodo uspešnejši v hribih; odvisen je tudi od sestava prebivalstva, k ajti v agrarnih predelih se bere predvsem pozimi, m edtem ko m ora biti knjižnica v industrijskih in šolskih središčih stalno pri roki. N ekaterim se tudi zdi navadna 94