URN_NBN_SI_DOC-NRUIF3SC

ljudska knjižnica nekako prem alo ugledna za m atično funkcijo in si zam išljajo njeno razvojno pot v smeri, ki vodi preko nejasno form ulira­ ne strokovne knjižnice v študijsko knjižnifco. Taka zamisel izdaja verjet­ no prej nepoznavanje term inologije kakor napačno usm eritev. Seveda knjižnice ne bomo razvijali v eno sam o sm er, pač pa bo m orala občin­ ska m atična knjižnica enakom erno porazdeliti skrb na svoj oddelek za odrasle, na študijski oddelek, na m ladinski in pionirski oddelek s pri­ padajočim i čitalnicam i in seveda na oddelek za m atično službo. Ob koncu želimo opozoriti na problem , ki se ga doslej sploh še nismo lotili. Vajeni smo že, da ob vseh statističnih pregledih vedno izvzamemo iz celote knjižnice v m estih, predvsem v Ljubljani, M ariboru in Celju, te r poudarjam o: stanje je sicer na videz zadovoljivo, a če izvzamemo npr. Ljubljano, se nam v hipu sprem eni na slabše. S tem delamo vtis, da je v teh k rajih vse v najlepšem redu in še pelo več kot to. Vendar vsi nism o takšnega m nenja. M edtem ko na podeželju ustanavljam o centre in iz njih razpletam o knjižničarsko omrežje, smo v m estu zadovoljni z eno ali dvema velikima knjižnicam a. M edtem ko gremo tam s knjigo k človeku, tu čakam o na bralca. Organizacije knjižničarstva v m estu izza vojne še nismo sprem enili niti za las. In vendar nam zgledov ne m anjka. Povsod po svetu im ajo močne centralne m estne knjižnice, ki razpredajo svoje izposojevalne točke po vsem okolišu, celo po posamez­ nih hišah. Te izposojevalne točke im ajo standardno zalogo knjig, lahko v hipu preskrbijo katerokoli knjigo iz centra, naročila pa sprejem ajo tudi po telefonu. Vse to v bistvu ni za nas nič novega, saj tudi mi ustvarjam o nekaj podobnega v občinah na podeželju s sistem om osred­ nje m atične knjižnice in njenih stalnih ali začasnih izposojevališč. V m estu pa se nam je ta naravna funkcija občinske m atične knjižnice iz­ muznila iz rok in se nam vedno bolj sprem inja v center za registracijo strokovnih in znanstvenih knjižnic. Grozi nam nevarnost, da bomo m orali sčasom a knjižnice v m estih izvzemati iz statističnih pregledov zato, da ne bodo kvarile ugodne podobe. ŠTUDIJ BIBLIOTEKARSTVA V SLOVENIJI Mara Slajpah Študij poklicnega bibliotekarskega in knjižničarskega kad ra je že dolgo let eno izmed najem inentnejših vprašanj v slovenskem knjižni­ čarstvu. Akciji za ureditev tega vprašanja, ki je že doslej zahtevala mnogo proučevanja in naporov, lahko postavim o ob stran le še akcijo za dosego zakona c knjižnicah. Po sprejem u le-tega pa je študij knjiž­ ničarstva stopil še bolj v ospredje. 95