URN_NBN_SI_DOC-NRUIF3SC

podoba bibliotekarja v današnji družbi v različnih tipih knjižnic in kakšna vrsta študija je najprim ernejša, da ga form ira. S tem neenotnim gledanjem na podobo bibliotekarja v znanstvenih knjižnicah nas na prim er seznanja W erner Fitz v zanimivem prispevku v reviji m ednarod­ ne bibliotekarske organizacije FIAB Libri iz leta 1962 (Der Bildungsauf­ trag w issenschaftlicher Bibliotheken und das m oderne Berufsbild des B ibliothekars). Poglejmo, kakšno je trenutno stanje glede študija po­ klicnega kadra v nekaterih drugih državah. Socialistične države im ajo večinoma organiziran študij bibliotekar- stva p ri univerzah: Sovjetska zveza im a 17 fakultet ali podobnih usta­ nov, razen tega pa še 4 avtonom ne bibliotekarske šole, Poljska im a 3 fakultete, M adžarska 1, čehoslovaška 2, Vzhodna Nem čija 1, Bolgarija 1, R om unija pa im a sam o tečaj pri filozofski fakulteti. Pogoj za vpis je m atura, v Sovjetski zvezi še poseben sprejem ni izpit in v skoraj v vseh državah vsaj enoletno obvezno delo v industriji, poljedelstvu, grafični industriji ali založništvu. Študij tra ja pet let. Na­ men študija: ustvariti specialiste višje stopnje, ki so h krati dobri prak ­ tiki, zato pa jim m orajo nuditi h krati teoretsko, zgodovinsko in praktično vzgojo. Diplom anti iz drugih strok se lahko specializirajo iz bibliotekarstva ali dokum entacije v postdiplom skem študiju, ki tra ja dve do tri leta. V ta študij vključujejo profesorje, ekonom iste, agronome, pravnike, zdravnike, inženirje itd. K njižničarji višje stopnje se form irajo v teh državah večinoma v posebnih knjižničarskih šolah brez druge predm etne skupine. V Ma­ džarski, Poljski in Sovjetski zvezi im ajo šole za bibliotečne tehnike (16), podobna jim je Srednja bibliotekarska šola v Beogradu. Sovjetska zveza im a razen tega še posebej kakih 40 bibliotečnih tehnikum ov za bibliotečne tehnike (knjižničarske m anipulante) v ljudskih knjižnicah. Druge države, posebno v zahodni Evropi in v Ameriki, vzgajajo bibliotekarski kader v posebnih bibliotekarskih šolah, kjer se predava poleg tujih jezikov sam o bibliotekarstvo. V Danski im a ta šola dva oddelka: prvega za bibliotekarje znanstvenih in strokovnih knjižnic, n a katerega je pogoj za vpis univerzitetna diploma, in drugega za knjiž­ ničarje ljudskih knjižnic. Pogoj za vpis na le-tega je učiteljišče ali druga enakovredna srednja šola. Program za bibliotekarje je močno speciali­ ziran in razdeljen na 3 skupine: hum anistične vede, prirodoslovne, me­ dicina in tehnika. Študij tra ja 4 leta, vmes je dvakrat po 6 mesecev prakse v knjižnici. Torej im am o v glavnem opraviti s trem i sistem i bibliotekarskega študija: najprej im am o bibliotekarske fakultete (npr. Dem okratična republika Nemčija, Sovjetska zveza), ki obvezujejo sicer slušatelja, da posluša še drug predm et (npr. medicino, elektrotehniko, filozofijo, pravo 7 — »Knjižnica 1964« 97