URN_NBN_SI_DOC-NRUIF3SC

ipd.), vendar poklica iz tega predm eta ne m ore opravljati. Drugi sistem je sistem bibliotekarskih stolic pri filozofski fakulteti (npr. Čehoslova- ška, v n ačrtu v Beogradu), k jer je obvezno poslušati še drugo skupino poleg bibliotekarske, obe skupini pa sta enakovredni. In tretji sistem posebnih bibliotekarskih šol, na katerih se predava sam o bibliotekar- stvo, in ki zahteva za bibliotekarja univerzitetno diplomo. Študij bibliotekarja pri filozofski fakulteti daje tip hum anistično izobraženega bibliotekarja, čeprav se v novejši strokovni literaturi ved­ no bolj poudarja, da je treba poklicni ideal bibliotekarja prilagoditi resničnosti, kot smo že prilagodili ali pa prilagajam o sodobnem u raz­ voju m etode nabavne politike, katalogizacije, ureditve in uporabe knjiž­ ne zaloge. Starem u idealu bibliotekarja s čim bolj široko hum anistično izobrazbo se postavlja nasproti podoba znanstvenika — strokovnjaka in hkrati dobrega organizatorja. K er pa to zlasti velja za vodilni biblio­ tekarski kader, ki zaseda v znanstvenih in strokovnih knjižnicah direktorska m esta, m esta načelnikov oddelkov, ki sodelujejo predvsem pri izvajanju nabavne politike, vodstvu stvarnih katalogov in posredo­ vanju znanstvenih inform acij, bi tudi pri nas ta vodstveni kader lahko vzgajali na 3. stopnji univerzitetnega študija, četudi ne bi imeli organi­ ziranega dvostopenjskega študija na univerzi. Omenim naj še to, da im ajo socialistične države v glavnem enoten študij za bibliotekarje vseh vrst knjižnic, m edtem ko v zahodni Evropi in v Združenih državah Amerike vzgajajo bibliotekarja za ljudske knjiž­ nice v posebnih šolah na tem elju posebnih program ov. Ta kratki pregled študija bibliotekarstva v svetu naj pom aga, da bomo kritičneje presodili stanje študija v naši republiki in m u za­ črtali bodoči razvoj. Doslej sta predpisana dvoletna praksa v knjižnici in strokovni izpit za dosego naziva iz knjižničarske stroke (bibliotekar, knjižničar 2. stop­ nje, knjižničar 3. stopnje, knjižničarski m anipulant) nudila našem u kadru osnovno strokovno izobrazbo. Mnogo so za povzdigo poklicnega kadra naredili tečaji za pripravo na strokovne izpite pri N arodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani, na katerih se predavajo predm eti, ki jih predpisuje pravilnik za opravljanje strokovnih izpitov v kul­ turnih zavodih. V endar se je v Sloveniji km alu pojavila misel, da bi bilo nujno kaj storiti za vzgojo knjižničarskega kadra z m aturo in ga strokovno kvali­ ficirati, k ar je zlasti terjal hitri razvoj ljudskih, strokovnih in šolskih knjižnic. Tako smo prišli do tipa kvalificiranega knjižničarja, o katerem pravita K rabbe in Luther, da je hrbtenica knjižnice, saj izdeluje in vodi različne kartoteke in registre. V nabavnem oddelku im a stike s knjigo- tržci, kontrolira naročila knjižnih novosti, vodi inventarne knjige in ustrezne kartoteke, oprem lja knjige s signaturam i. V katalognem od­ 98