URN_NBN_SI_DOC-NRUIF3SC

delku katalogizira pod strokovnim vodstvom knjige za abecedni im en­ ski katalog in opravlja tehnična dela, npr. uvršča nove listke v kataloge vseh vrst. Pri izposoji in v inform acijskem oddelku vodi potrebne karto­ teke, v ljudskih knjižnicah pa im a še posebno važno vlogo p ri postrežbi in vzgoji bralca. Šlo je, torej, predvsem za to, da knjižničarja čim prej kvalificiram o in ga seznanimo z bibliotekarsko-tehničnim i posli v knjižnici in z na­ čeli organizacije v našem knjižničarstvu. Pri tem smo prav tako mislili na vodstvena m esta v ljudskih in šolskih knjižnicah, pa tudi v siste­ m atizacijah znanstvenih in strokovnih knjižnic naj bi upoštevali to kvalifikacijo. Sad takih prizadevanj je bila v šolskem letu 1957/1958 eno­ letna knjižničarska šola za knjižničarje in arhivske pomočnike. Prinesla je nekaj dobrega kadra, ni jim pa mogla dati kvalifikacije. Zato se je najprej porodila zamisel, da bi ustanovili pri Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani sam ostojno dvoletno knjižničarsko šolo. K er s tem nism o uspeli, smo začeli pripravljati najprej enopredm etno skupi­ no knjižničarstvo, nato pa dvopredm etne skupine knjižničarstvo — jeziki na Višji pedagoški šoli v Ljubljani, vzporedno s tem i pripravam i so bile vedno bolj močne težnje po uvedbi bibliotekarske stolice pri filo­ zofski fakulteti. Ko v letu 1961 in 1962 s tem i načrti nismo uspeli, smo v šolskem letu 1963/64 ponovno organizirali enoletno knjižničarsko šolo, to k rat za knjižničarje in knjigotržce. Ko je Pedagoška akadem ija ob sestavljanju svojega statu ta pokazala razum evanje za to, da vključi skupino knjižničarstvo kot dvopredm etno skupino v svoj statut, smo ta predlog z veseljem sprejeli, saj bomo na ta način lahko predvsem zagotovili m nogim knjižničarjem , ki že več let delajo v knjižnicah, ustrezno kvalifikacijo in hkrati vzgojili nov knjižničarski p a tudi knjigotrški kader. Pogoj za vpis na Pedagoško akadem ijo je pravilom a m atura. Kan­ didati, ki nim ajo zadostne form alne izobrazbe, m orajo opraviti poseben sprejem ni izpit. Splošni del izpita obsega pism eno nalogo s splošno tem o in ustni izpit iz slovenskega jezika; ustni izpit iz vezanega pred­ m eta tvori poseben del izpita. Pri jezikih pa je pri posebnem delu tudi obvezna pism ena naloga. Študij je reden in izreden. Oba predm eta, ki jih slušatelji izberejo, sta enakovredna in sluša­ telji se eventualno lahko zaposlijo tudi kot predavatelji na šolah. Poleg bibliotekarstva lahko izberejo še naslednje vezane predm ete: slovenski jezik s književnostjo, srbski in hrvatski jezik in književnost, ruski jezik in književnost, angleški jezik in književnost, nem ški jezik in književnost, zgodovino in zemljepis. V želji po specializaciji smo želeli tem pred­ metom pridružiti še m atem atiko, fiziko, kemijo, vendar pa so na Peda­ 99