URN_NBN_SI_DOC-NRUIF3SC
VPRAŠANJE CENTRALNE KATALOGIZACIJE SLOVENSKEGA TISKA Jelica Jugovec Problem centralne katalogizacije knjig in drugega tiska v svetu in pri nas sodi med tista vprašanja današnjega življenja, ki jih sodobni človek tako rad označuje z izrazi, kot so npr. učinkovitost, racionali zacija in tem u podobno. Navedeni pojm i izražajo vsesplošno težnjo današnjega človeka, da bi s čim m anjšim trudom in s čim m anjšim i stroški ter s čim m anjšo porabo časa dosegel čim večji delovni učinek in razbrem enitev. To težnjo opažamo prav na vseh področjih človekove dejavnosti, celo — po laičnem m nenju — na tako »nedinamičnih.< po dročjih kot so muzealstvo, arhivistika, knjižničarstvo in podobne kul turn e in znanstvene stroke. Če se om ejim o le na knjižničarstvo, vidimo, da vedno bolj izginevajo stare, klasične oblike poslovanja in urejan ja knjižnic. Vedno bolj priha ja jo do veljave sredstva za racionalizacijo in mehanizacijo knjižničar skega dela; kjer pa se ta sredstva ne upoštevajo in se skušajo obdržati stare oblike, tam se nujno pojavljajo neuspehi in nekakšna odrezanost knjižnice od sodobnega življenja in potreb. Nova vloga in neštete naloge knjižnic v sedanjosti — zlasti v našem družbenem sistem u — im ajo za posledico predvsem velik porast knjiž nic, knjižničnih fondov in kot nujno posledico zlasti velik po rast po trebnih knjižničarskih kadrov, problem , ki je že precej zaskrbljujoč in za m anjše knjižnice finančno zelo pereč. Zato je razum ljivo, da se tudi knjižnični delavci trudim o, da bi s čim m anjšim številom ljudi — kar dejansko pom eni s čim m anjšim i stroški — dosegli čim večji in celo boljši uspeh. Med te napore spada tudi težnja za ostvaritev osrednje (centralne) katalogizacije. Samo od sebe se nam reč vsiljuje vprašanje, če je res potrebno, da se v vsaki posam ezni knjižnici katalogizira ista knjiga vedno znova in znova, da nešteti knjižničarji ponavljajo v bistvu vedno isto delo in m arsikdaj celo nestrokovno in različno. Rešitev tega vprašanja je sam o v tem, da se to delo, ki je v bistvu enako, opravi na osrednjem m estu za vse knjižnice enkrat, kvalitetneje in ceneje. C entralna katalogizacija je ogromnega pom ena za vse knjiž ničarsko delo. Omogoča kvalitetnost knjižničnih katalogov, pocenitev delovnega procesa pri izdelavi katalogov in razbrem enitev knjižničarja, ki se lahko posveti s pridobljenim časom neposrednem u delu z bralcem . Ideja o tem racionalnem načinu katalogizacije ni nova. Porodila se je že v sredini prejšnjega stoletja. Sm otrni bibliotekarji so že tak rat sm atrali za neodgovorno zapravljanje sil, da se ista knjiga obdeluje v toliko bibliotekah, ko bi se lahko obdelovala na enem m estu. Dajali so razne predloge. Iz velikega števila teh predlogov za centralno kata- 103
RkJQdWJsaXNoZXIy