URN_NBN_SI_DOC-NRUIF3SC

logizacijo, ki so obravnavali tudi pom em bnost tiskanih listkov tako za enotno katalogizacijo kakor za pomoč pri izdelavi centralnih katalogov in za bibliografsko-inform ativno službo, sta se v glavnem izkristalizirala dva možna načina. Po prvem naj bi se centralna katalogizacija opravila na osrednjem m estu, od koder bi se razpošiljali tiskani ali drugače razmnoženi katalogni listki zainteresiranim knjižnicam . Po drugem n a­ činu, ki je vabljivejši, a tudi teže ostvarljiv, pa bi knjižnice prišle do katalognih vpisov s tiskanim i katalognim i listki, vloženimi v knjigo ali celo tiskanim i v knjigi sami. Prvi so začeli tiskati katalogne listke Amerikanci. Library Bureau v B ostonu je tiskal listke za najpom em bnejše am eriške izdaje in jih prodajal drugim knjižnicam . Delo je prevzela leta 1896 American Library Association, pravzaprav njena »Publishing section«, leta 1901 pa je začela s centralno katalogizacijo Library of Congress v W ashingtonu. Izdajala je tiskane listke ne sam o za knjige, ki jih je prejela kot dolž- nostne izvode, temveč tudi za kupljene in darovane knjige. V Združenih državah Amerike so v letih 1958—1960 ponovno pr izkusili predlog »cataloging in source« — katalogizacije na izvoru — ki je bil propadel v prvi preizkušnji v letih 1870—1880. »Cataloging in so­ urce« je am eriški eksperim ent, da bi založniki tiskali katalogni vpis že k ar v sam o knjigo. To bi bilo možno, če bi Library of Congress pred­ časno dobila potrebne podatke o publikaciji na podlagi krtačnega odtisa, ki bi ga ji dobavil založnik. Tako bi se knjige katalogizirale samo en­ k ra t na nekem osrednjem m estu (v poskusu Library of Congress) po ustaljenih pravilih. Knjižnice pa bi prenesle katalogni vpis iz knjige na svoje listke s pom očjo »katalogne kamere«, tj. posebnega načina raz­ množevanja. Poskus je bil skrbno pripravljen in je proučeval tem eljni problem z dveh vidikov. Prvi je obravnaval finančno-tehnični problem in prak ­ tičnost načrta z gledišča založnikov in z gledišča Library of Congress. Drugi je pa obravnaval prednosti, ki bi jih bile deležne knjižnice in drugi »odjemalci« pri uporabi katalognih vpisov iz knjig, ki jih p rej­ mejo. Končni rezultat je bil žal negativen. V glavnem so biti tem u krivi previsoki stroški tako za založnika kot za Library of Congress in pa velika razlika m ed katalognim vpisom na podlagi krtačnega odtisa in vpisom na podlagi dokončne, kom pletne izdaje. Čeprav so se z idejo centralne katalogizacije ukvarjali Angleži že v prejšnjem stoletju, so začeli s centralnim tiskanjem listkov šele leta 1956. Prav tako so tudi Nemci desetletja razpravljali o vabljivem na­ črtu centralne katalogizacije. Deutsche Bücherei v Leipzigu izdaja tiska­ ne listke »Leipziger Titeldrucke« že od leta 1937 in s tem uresničuje centralno katalogizacijo knjig v nem škem jeziku. Izdajanje tiskanih listkov je združeno z izdelavo nem ške nacionalne bibliografije, ki izhaja 104