URN_NBN_SI_DOC-NRUIF3SC

lektor« katalogne listke z istega tiskarskega stavka, kot so naročilni seznami. Na listkih se izpuščajo sam o anotacije, ker v tako kratkem term inu ni mogoče zagotoviti njihove strokovne in jezikovne ravni. Tiskanje listkov opravi tiskarna v enem dnevu: zjutraj kolektor naroči potrebno število listkov k posam eznim naslovom, popoldne so pa listki že gotovi. Knjige torej kolektor nabavi, veže z avtorsko številko na h rb tu in jih v osmih dneh od prejem a naročila razpošlje s katalognim i listki knjižnicam . K ljub ugodnim pogojem tekočega procesa kot so pravočasno izročilo »signalnih izvodov«, h itra obdelava bibliografskega oddelka knjižnice Szecheny, hitro delo tiskarne in knjigoveznice, tra ja približno 3 do 5 tednov od izdaje publikacije pa do dneva, ko pride knjiga s tiskanim i katalognim i listki v knjižnico. Tako zadrževanje pri aktualni in želeni literatu ri dela knjižnicam velike težave. Zato m arsikatera knjižnica nabavlja knjige deloma pri kolektorju, delom a na tekočem knjižnem trgu. S tem pa je seveda m oten ves sistem centralne dobave knjig in centralne katalogizacije. M adžarski knjižničarji so pa tudi že razpravljali o tem, da bi katalogni vpis z decimalnim znakom tiskali takoj v knjigo in bi tako služil vsaj kot vzor za katalogizacijo. Pri tem delu naj bi sodelovalo okoli 6 osrednjih knjižnic, od katerih bi vsaka po svoji specializaciji sodelovala z določenimi založbami. Jasno je, da na tak način ne bi bila zagotovljena enotnost katalogizacije in klasifikacije, zato so predlagali, naj bi centralno obdelala vso knjižno produkcijo Szčchčnyjeva knjižnica. Z začetnimi težavami pri organizaciji centralne katalogizacije se b orita tudi Češka in Slovaška. Predvsem ni zagotovljeno pravočasno izhajanje listkov in se ne upoštevajo opisi vseh izdanih publikacij. Upo­ rabljajo jo v glavnem ljudske knjižnice. Slovaki so šli v organizaciji nekoliko dalje, začeli so že z izdajo tiskanih listkov, vloženih v knjigo samo. Prvi poskus centralne katalogizacije v Jugoslaviji je napravil leta 1954 Bibliotečni centar Narodne biblioteke Srbije. K er je za naše raz­ m ere to najbolj poučen prim er, se ga bom o dotaknili m alo obširneje. S 43 založbami na področju Beograda je bil dosežen sporazum , da vsako knjigo oprem ijo s tiskanim katalognim listkom m ednarodnega form ata. Listek naj bi bil vkalkuliran v ceno publikacije. Dogovorili so se, da založba vsako že tiskano, toda še nevezano publikacijo (signal­ ni izvod) obvezno pošlje Bibliotečnemu centru po kurirju. Bibliotečni center je knjigo takoj obdelal in jo po istem k u rirju poslal v Jugo­ slovanski bibliografski inštitut, k jer je knjiga dobila še oznako decimal­ ne klasifikacije, isto oznako kot bibliografska enota v Bibliografiji Ju­ goslavije. Od tu pa se je knjiga s kurirjem vrnila v založbo. Prvih šest tednov je vse v redu potekalo, toda km alu so založbe začele postopati po svoje: m enjavale so form at listkov, začele so same 107