URN_NBN_SI_DOC-NRUIF3SC

katalogizirati in klasificirati. K er teh nerednosti niso mogli preprečiti, je stvar propadla, čeprav so nekatere založbe še vedno prilagale knji­ gam po svoje obdelane listke. Druga zamisel Bibliotečnega centra Srbije je bila, da bi se knjige obdelovale v N arodni biblioteki na osnovi dolžnostnih izvodov s srbsko- hrvatskega jezikovnega in srbskega m anjšinskega področja, ki bi imeli prednost pred vsemi publikacijam i. Listki bi se razmnoževali v biblio­ teki in vsak teden razpošiljali knjižnicam — naročnicam . Zamisel je bila odložena do zgraditve nove stavbe Narodne biblioteke, ker so bili trenutno nerešljivi tehnični problem i: razm noževanje, pakiranje in tedensko razpošiljanje. T retji poskus pri Srbih je bila publikacija »Izbor knjiga«, ki so jo izdelovali v Bibliotečnem centru vzporedno s tekočim i zvezki Biblio­ grafije Jugoslavije na ta način, da so brezplačno uporabljali tiskarski stavek tekočih zvezkov Bibliografije Jugoslavije. Po opravljeni korek­ tu ri so pripravljali širok izbor knjig, nam enjenih predvsem ljudskim knjižnicam . Obdržali so celotno bibliografsko obdelavo, ker so sodili, da je bolj važno poslati knjižnicam bibliografsko obdelan listek kot pa nič. »Izbor« so tiskali sam o na eni strani, k ar je omogočalo izrezovanje listkov in lepljenje na katalogne listke. Vse so razpošiljali brezplačno v nakladi 500 izvodov. 24 zvezkov prvega leta je stalo 1 200 000 dinarjev. Skupno je izšlo 44 zvezkov. Zal se je poskus prekinil ob sprem em bi na­ čina tiskanja Bibliografije Jugoslavije. Č etrti poskus, toda v om ejenem obsegu, predstavlja pogodba Biblio­ teke grada Beograda s »Knjigoservisom« za vse javne ljudske knjižnice na področju Beograda. Pogodba je v tem, da so knjige, ki jih »Knjigo- servis« razpošilja knjižnicam , oprem ljene tudi z naročenim številom listkov. Pri »Knjigoservisu« (to je nekak knjižni razporejevalni center, knjižni kolektor) katalogizira in klasificira knjigo poklicni bibliotekar. Uslugo »Knjigoservisa« uporabljajo tudi mnoge podeželske knjižnice. Ta način poteka razm erom a dobro, čeprav v Srbiji nim ajo tega za konč­ no rešitev. To bi bil pregled razvoja in trenutnega stanja centralne katalogi­ zacije v drugih državah in pri drugih narodih, ki naj bi vsaj delno raz­ jasnil problem e, s katerim i se bom o m orali spoprijeti tudi pri nas. V Sloveniji vprašanje osrednje katalogizacije ni tako novo, kot v naglici lahko pomislili. Prva ideja se je porodila že pri sestavljalcih pravil za abecedno im ensko katalogizacijo leta 1947. V teku let se je to vprašanje zlasti v N arodni in univerzitetni knjižnici in v okviru D ruštva bibliotekarjev Slovenije večkrat obravnavalo, vendar se zaradi raznih težav ni prem aknilo z m rtve točke. Prvo k ar pom islim o pri načenjanju tega vprašanja, je, ali je glede na m ajhnost našega naroda in glede na relativno m ajhno nacionalno 108