URN_NBN_SI_DOC-NRUIF3SC

knjižno produkcijo ta novost res potrebna in rentabilna. Poskušali bom o navesti razloge, ki govorijo v p rid odločitve za centralno katalogi­ zacijo, in razloge, ki izražajo težave in pomisleke pri njeni realizaciji. Glavni razlogi, ki govorijo za tako rešitev, so naslednji: 1. Dosegli bi enotnost katalogizacije in strokovnost v obdelavi, v čem er kljub raznim priročnikom in pravilom ter neštetim tečajem do danes nismo uspeli. 2. Dosegli bi pom em ben prihranek na delovni sili in na delovnem času. 3. Dosegli bi kvalitetnejše kataloge in m ožnost u stv arjan ja raznih priročnih katalogov. 4. Knjižnice bi zaradi p rihranka pri kadrih in pri delovnem času dosegle tudi določen finančni in m aterialni prihranek. 5. Dosegla bi se boljša in popolnejša bibliografska inform iranost knjižnic o dom ačih publikacijah, ki so že izšle. Pomisleki proti tem u ukrepu pa bi bili naslednji: č e gledamo celotno slovensko knjižno produkcijo, vidimo, da le-ta krije našim strokovnim , študijskim , znanstvenim in celo večjim ljud­ skim knjižnicam sploh m inim alni procent njihovih dejanskih letnih potreb. Dejstvo je, da om enjene knjižnice izpopolnjujejo svoje fonde predvsem s publikacijam i v tujih jezikih (v srbskohrvatskem , angle­ škem, nem škem in drugih). Zato bi bilo zanim anje navedenih knjižnic za centralno katalogizacijo slovenskega tiska zelo m ajhno iz enostavnega razloga, ker bi jim le-ta nudila le m inim alne praktične koristi. To nas pripelje do zaključka, da bi centralna katalogizacija koristila v prvi vrsti, če ne celo izključno m anjšim ljudskim knjižnicam te r šolskim in pionirskim knjižnicam , ki so glavni potrošniki slovenskih knjig. Velik problem bi predstavljalo vprašanje pravočasnosti izdelave razmnoženih katalognih listkov, pogoji za naročila in distribucija list­ kov naročnikom . Ravno pravočasnost dostave listkov je pravzaprav osnovni pogoj za koristnost centralne katalogizacije. Ce to dosežemo, smo dosegli 90 % uspeha. Ključ tega problem a pa bo verjetno v disci­ plini in razum evanju založb ozirom a tisk arn pri hitrem pošiljanju publi­ kacij centru za katalogizacijo. Precejšnjo težavo bi utegnil predstavljati tudi form at listkov. Gre nam reč za vključevanje novih listkov dogovorjenega form ata v stare kataloge in za vse težave, ki so s tem v zvezi in o katerih bomo pozneje podrobneje govorili. Če se kljub pom islekom odločimo za uvedbo centralne katalogi­ zacije — in k tem u nas tako vabljivo vodijo prednosti — bi bilo potreb­ no, da se dotaknem o še naslednjih konkretnejših vprašanj: Katero gradivo naj se vključi v centralno katalogizacijo? Sodimo, da bi prišla v poštev vsa slovenska tekoča knjižna produkcija, ki se z 109