URN_NBN_SI_DOC-NRUIF3SC

bibliotekarskega vidika šteje za knjigo. Odpadla bi periodika iz razloga, ker se le-ta katalogizira šele po doseženem kom pletiranju. V tem pri­ m eru bi prišlo v poštev za osrednjo obdelavo približno 650 do največ 750 enot na leto. Kakšen naj bi bil popis publikacije? Jasno je, da bi m oral sloneti na veljavnih katalogizacijskih pravilih. Zadovoljiti bi m oral hkrati po­ trebe bibliografskega zapisa za bibliografijo (v prvi vrsti za slovensko nacionalno bibliografijo) in za katalogizacijski vpis. To pomeni, da bi bilo potrebno odpraviti nekatere neskladnosti m ed bibliografsko in katalogizacijsko tehniko popisa. (N pr. neskladnost pri popisu korpo­ rativnih spisov, pri psevdonimih, pri uporabi bibliografsko tehničnih kratic in drugo.) Ob opisih bi m orali rešiti še vprašanje označitve do­ datnih vpisov (kazalk), npr. za soavtorje, za urednike, za psevdonime. Idealno bi bilo, vendar neizvedljivo zaradi naglice in zaradi potreb raz­ ličnih knjižnic, če bi bil listek oprem ljen z anotacijo, tj. s kratko ozna­ ko vsebine in vrednotenjem knjige. Zapiski bi m orali vsebovati vrstilce decim alne klasifikacije, k ar bi omogočalo ustvarjenje strokovnega ka­ taloga. Brez dvoma bi bila koristna tudi predm etna oznaka, to je geslo za predm etni katalog, vendar mislimo, da bi to spričo težav, ki bi se pri tem pojavljale, ne bi bilo priporočljivo. Težko bi zadovoljili z izbra­ nim geslom poglede vseh različnih tipov knjižnic p ri izdelavi predm et­ nih katalogov; zaradi naglice p a bi se ne mogli ozirati n a vse variante. V prašanja form ata tiskanega listka smo se že nekoliko preje do­ taknili. V tem prim eru bi se m orali nujno odločiti za m ednarodni for­ m at, za k ar govori naslednji razlog: V sodobnem bibliotekarskem svetu je ta form at že v splošni velja zlasti zaradi p rihranka papirja in prostora. Cim m anjši so nam reč listki, tem m anjše om arice so potrebne in zato je tudi m anjša potreba po sobnem prostoru. Posebno je to važno pri knjižnicah z velikim knjiž­ nim fondom in p ri knjižnicah, ki im ajo potrebo po več vrstah katalogov. Zelo dobro se zavedamo, da bi prehod na m ednarodni form at izzval precejšnje težave. Vse naše knjižnice, razen redkih izjem, uporabljajo DIN A 6 form at ali pa (predvsem ljudske knjižnice) tiskani obrazec DIN form ata. V sklajevanje m anjšega m ednarodnega form ata z dose­ danjim večjim form atom bi se lahko doseglo ali s pretipkavanjem do­ sedanjih katalogov (to predvsem v m anjših knjižnicah z m ajhnim knjiž­ nim fondom ) ali, če je pretipkavanje težko rešljivo, z lepljenjem med­ narodnega form ata na večji form at ali s postavitvijo novega alfabet- skega kataloga s tiskanim i listki. Končno nam sodobna sredstva omogo­ čajo različne reprodukcijske postopke, kot je npr. prefotografiranje starih katalognih listkov na m anjši form at. Zato mislimo, da je trenutek, ko bi začeli s centralno katalogizacijo, najpripravnejši, da dokončno in 110