URN_NBN_SI_DOC-NRUIF3SC

za daljše perspektivno obdobje pravilno rešim o vprašanje form ata v naših knjižnicah. •Odločilno važnost pravočasne izdaje in distribucije listkov sm o že tudi prej poudarili. Tu m oram o spregovoriti še nekaj besed, kako bi to lahko dosegli. Eden izmed načinov bi bil, da bi za katalogizacijo skrbeli posebni bibliotekarski strokovnjaki že pri založbah. To bi po­ menilo, da bi vsaka publikacija izšla že s priloženimi katalognim i listki, k ar bi bilo idealno za knjižnice, ker bi tako prišle najhitreje do potreb­ nih katalognih vpisov. Žal pa bi p ri tem trpela enotnost katalogizacije, ker bi delo opravljalo več ljudi. Prav tako ti strokovnjaki p ri naši mali knjižni produkciji še zdaleč ne bi bili dovolj zaposleni in bi m orali poleg katalogizacije opravljati pri založbi še kakšno drugo delo. Ker bi s tem v zvezi bile težave, m oram o ta način odkloniti. Lahko bi pom islili tudi na m ožnost centralne katalogizacije preko osrednjega telesa, nekakšnega knjižnega kolektorja, čigar naloga bi bila, da bi knjige nabavljal, obdeloval in razpošiljal s priloženimi listki knjiž­ nicam. V endar sodimo, da bi bila za naše m anjše in skrom nejše mož­ nosti najboljša naslednja rešitev: C entralna katalogizacija tekočega slovenskega tiska naj bi potekala pri naši osrednji bibliotekarski ustanovi, to je pri N arodni in univerzi­ tetni knjižnici, ki bi im ela v rokah vso organizacijo, strokovno, teh­ nično in finančno. Na podlagi strogo obvezujoče pogodbe, ali še bolje, na podlagi am andm aja k zakonu o knjižnicah, naj bi bile založbe dolžne pravo­ časno pošiljati N arodni in univerzitetni knjižnici zadnji korekturni izvod, ki je tik pred vezavo, ali pa še bolje pravočasno dolžnostni izvod. V' striktnem izpolnjevanju ravno te obveze je glavni ključ uspeha ali neuspeha centralne katalogizacije. Vsi drugi postopki so precej laže dosegljivi. Takoj po prejem u publikacije bi za to določeni strokovnjaki N arod­ ne in univerzitetne knjižnice opravili katalogizacijo in klasifikacijo publikacije, nato bi sledilo razm noževanje listkov. Važno je, da bi se za razm noževanje nabavil sodoben in zares uporaben razmnoževalni stroj, število razm noženih listkov bi bilo odvisno od števila knjižnic — naročnikov in sicer v tolikem številu prim erkov, kolikor si jih knjiž­ nice želijo, ozirom a za kolikor katalogov jih potrebujejo. Pomisliti bi m orali tudi na m ožnost različnih kolekcij listkov, da bi zadovoljili po­ trebe knjižnic različnih tipov. K er bi bile strokovne knjižnice po številu najskrom nejši odjem alci centralne katalogizacije, bi verjetno za to poleg kom pleta zadoščala le še kolekcija za šolske in m ladinske knjiž­ nice, ker bi bile le-te poleg ljudskih knjižnic najštevilnejši naročniki razm noženih listkov. Sicer pa bi bila potrebna predhodna anketa za 111