URN_NBN_SI_DOC-NRUIF3SC

naročnike, seveda s prim erno propagando. Ta bi nam šele pokazala, ali je dovolj interesentov in ali je stvar sploh rentabilna. Listki bi se razpošiljali naročnikom za m inim alno odškodnino ali pa celo brezplačno takoj po izidu publikacije. Recimo dvakrat ali štiri­ k ra t na m esec ali kakor bi pač narekovale izkušnje, in bi bili hitrejša bibliografska inform acija kakor mesečna bibliografija. Brez dvoma to delo ne bi moglo finančno uspevati brez prim ernih subvencij. Tudi za N arodno in univerzitetno knjižnico bi predstavljalo znatno obrem enitev, ki bi zahtevala dodatne kredite in tudi dodatne strokovne moči. STATISTIKA IN OBRAZCI V KNJIŽNICAH Milka Grgič Vsaka tehtna analiza nekega področja javnih dejavnosti tem elji neizogibno na določnih statističnih podatkih. K adar je kdorkoli izmed nas dobil nalogo, da naj napravi analizo dela svoje knjižnice ali vrste knjižnic, se je nujno m oral pri tem opirati n a statistične podatke, s katerim i je svoje trditve dokazoval, iz njih črpal m aterial za analizo in m orda na podlagi teh podatkov tudi sestavil n ačrt dela za prihodnost. Tako se je pravzaprav v praksi sam i seznanil z bistvom statistike na sploh, ki je v tem, da nam z rednim zbiranjem določnih podatkov nudi tak m aterial, iz katerega se lahko razberejo zakonitosti in kvalitativna analiza pojavov. Seveda je lahko šele m oderno knjižničarstvo z javnim i knjižnicam i odprtega tipa in poklicnim knjižničarjem pripravilo tla za knjižnično statistiko, ki ustreza m odernim zahtevam. Zbiranje statističnih podat­ kov je danes v knjižničarstvu oprto na spoznanje, da je le uporaba knjižnice po bralcih, torej njeno delovanje v korist družbe najvažnejši k riterij za njeno dejavnost, ne pa zgolj zbiranje knjig. Zaradi vsega tega statistik a ni nekaj ločenega od ostalega knjižničarskega dela, tem ­ več je njegov sestavni del, saj se u stv arja in sestavlja na podlagi samega živega delovanja knjižnice in je neposreden odsev, slika tega delovanja. K er je torej nam en statistike podati k ar najtočnejšo sliko o delo­ vanju knjižnice in ker se to delovanje knjižnice razvija v raznih smereh, zato poznam o tudi več v rst statistik, več področij, k jer zbiram o po­ datke. število izposojenih knjig, obisk bralcev, število rednih bralcev, število nabavljenih knjig, stru k tu ra izposojenih knjig, stru k tu ra nabav­ ljenih knjig, stru k tu ra knjižnega fonda, stru k tu ra bralcev itd., vse to so za knjižničarja dragoceni podatki, na podlagi katerih usm erja in vodi knjižnico. Da bi pa ti podatki lahko resnično služili svojem u namenu, 112