URN_NBN_SI_DOC-NRUIF3SC

da bi delo, ki ga v sestavo statistike vložimo, ne bilo nekoristno, m orajo biti vsakom ur, ki im a opravka z njo, jasne osnovne sm ernice, osnovna načela statistike, ki so: 1. skrajna natančnost pri zbiranju podatkov. Sleherna improviza­ cija se tu hudo m aščuje, ker pokvari končni rezultat, ki ne m ore biti realen na podlagi netočnih podatkov, zato postane neuporaben in vse delo nekoristno; 2. kontinuiteta pri delu. Vsako prenehanje pri zbiranju podatkov im a za posledico tako imenovane »praznine«, ki se običajno nikdar več ne dado izpolniti in statistika zavoljo tega izgubi na vrednosti. Posebej je važno kontinuirano delo za vse tiste smeri, k jer se prem iki kažejo šele v daljših razdobjih in zato šele na podlagi večletnih statistik spo­ znamo, da se je nekaj sprem enilo. V slovenskem knjižničarstvu je tak velik prem ik obdobje druge svetovne vojne in povojni čas, ko se je bistveno sprem enilo število izposojenih knjig, stru k tu ra in okusi bral­ cev pa tudi število knjižnic samih. S tatistika m ora torej sloneti na tra ­ diciji, biti m ora, da tako rečemo, orientirana na »dolge proge« časa, če hočemo iz nje razbrati to, k ar potrebujem o; 3. za enake ustanove nekega področja naj veljajo enaki k riteriji in kazalci, da je možna prim erjava in zbira podatkov. N arobe pa ni možna prim erjava med ustanovam i, ki im ajo različne naloge, čeprav delujejo na istem področju; ni npr. možna podrobna prim erjava med znanstvenim i in ljudskim i knjižnicami, saj im ajo prve kakor druge svoje posebne naloge; 4. kateri podatki naj se zbirajo, je stvar dobrega prem isleka in razsoje. Preširoke statistike so nepregledne, ker se izgubljajo v nepo­ trebnih podrobnostih, preozke pa nam dajejo le nepopolno, pom anj­ kljivo sliko dejavnosti. Ne m orem o se ravno pohvaliti, da bi knjižničarji odslej z neko po­ sebno vnemo gojili statistiko. Razlogov za to je več. Dejstvo, da šele po osvoboditvi prehaja knjižničarstvo iz nerazvitih oblik v m oderne, raz­ vite oblike, je gotovo eden izmed objektivnih vzrokovi^Nismo razpo­ lagali s kadri, ki bi se utegnili ukvarjati s tem. Eden izmed subjektivnih vzrokov pa bo bržkone v tem, da m arsikdo izmed nas ni spoznal de­ janske vrednosti statistike, jo zaradi tega omalovaževal in se m u je vse to podrobno delo zdelo največkrat odveč in nepotrebno. Tak odnos do statistike je imel za nujno posledico seveda tudi to, da si potem še s tistim i bornim i rezultati, ki jih je v kraj odrinjena statistika dala, nism o znali pom agati in jih še zdaleč nismo uporabljali ne pri analizah dela ne pri načrtovanju in ne pri utem eljevanju delovanja in obstoja knjižnice. Pregled statističnega poročila, ki ga naše knjižnice sestavljajo za Republiški zavod za statistiko, nam kaže, da je naša statistika pred- P — »Knjižnica 1964«