URN_NBN_SI_DOC-NRUIF3SC

vsem zelo skrom nega obsega. Poleg nekaterih drugih podatkov zahteva poročilo le število izposojenih knjig v enem letu brez notranje stru k ­ ture, ravno tako le skupno število rednih bralcev in obiskov v knjižnici te r skupno število nabavljenih knjig. Ce že ne za širšo javnost, je pač aa knjižničarja samega izredno važno, da ve ne le to, koliko knjig je izposodil, temveč kakšne knjige je izposodil, ne le koliko je kupil, m ar­ več kaj je kupil. Globalne številke nam podajajo le kvantiteto dela, m edtem ko nam n o tran ja stru k tu ra izposojenih knjig pokaže kvaliteto našega dela. Da bi utrdili vlogo knjižnice kot enega izmed važnih kul- turno-prosvetnih faktorjev v komuni, poudarjam o povsod njen pom en izobraževalne ustanove, težimo za tem, da bi knjižnice — predvsem gre tu za ljudske knjižnice — izposodile čimveč strokovne in poljudnoznan­ stvene literature. K njižničar torej m ora vedeti, koliko je take literature v določnem razdobju izposodil, ali ta izposoja raste ali pada in zakaj in kakšna je stru k tu ra te izposoje. Doslej se je sicer več ali m anj prak­ ticiralo, da se je v knjižnicah vodila n o tran ja statistika za izposojene knjige po naslednjih kazalcih: leposlovne, m ladinske, poučne in politič­ ne knjige, vendar so za današnji čas in rabo ti kazalci že zastareli. Dalje obstajajo pri nas neenotni k riteriji pri sestavi statistike. Po­ nekod še vedno štejejo za statistično enoto posam ezni zvezek ozirom a številko neke revije, ne pa letnik, kot je edino pravilno, drugod pri­ števajo k izposojenim knjigam izven hiše tudi tiste, ki so bile izposojene v čitalnici. Pom anjkljiv obseg, zastarelost kazalcev in neenotnost k ri­ terijev kažejo, da se pri nas že zelo dolgo ni nihče strokovno ukvarjal s statistiko in da je že zdavnaj dozorel čas, ko bi bilo treba te problem e proučiti in izdati točna navodila o vodenju statistike v znanstvenih in ljudskih knjižnicah in to posebej za posamezne tipe knjižnic. Demo­ kratizacije in decentralizacije v našem javnem življenju vendar ne mo­ rem o pojm ovati tako, da bo odslej lahko vsakdo uvajal ali opuščal raz­ ne vrste popisov in statistik, kakor se m u bo zljubilo. K akor že mi danes večkrat tožimo, ko iščemo podatke iz pretekle dobe, pa jih ne najdem o, tako se bodo nekoč lahko tudi prihodnje generacije spraše­ vale: Kaj pa so počeli ti ljudje takrat? In žalostno bo spričevalo naše strokovne usposobljenosti, če prav km alu ne ukrenem o potrebnega. Kako izboljšati kvaliteto statističnega dela v knjižnicah je vpraša­ nje, o katerem bo m orala razpravljati predvsem republiška m atična knjižnica. Že doslej je bilo nekaj predlogov pa tudi poskusov v praksi, da bi se stanje izboljšalo. Pri nabavi knjig je npr. sm otrno, da ob vpisu v inventarno knjigo v opom bo vpišemo kratko oceno za posamezno knjigo. Ob koncu leta lahko potem hitro preštejem o, koliko smo nabavili leposlovnih in koliko poučnih knjig in kakšno je razm erje med obema skupinam a. Iz teh po­ datkov lahko knjižničar zaključi, ali je bila njegova nabavna politika 114