URN_NBN_SI_DOC-NRUIF3SC

sm otrna in ustrezna zahtevam m oderne knjižnice in če ne, lahko na podlagi teh podatkov v naslednjem letu korigira nabavo knjig v korist te ali one skupine. Večina knjižnic sestavlja statistiko izposojenih knjig po kazalcih, o katerih je bilo že govora: leposlovne, m ladinske, poučne in politične knjige. V času, ko se pri nas vse bolj uveljavlja sistem decimalne klasi­ fikacije knjig in ko je že nekaj knjižnic prešlo s pultnega sistem a na sistem svobodnega pristopa, je taka delitev portala anahronizem . Ce sm o decimalno klasifikacijo uvedli kot strokovno klasifikacijo knjig, če so knjige v policah urejene po decimalni klasifikaciji, je pač najbolj logično in tudi sm otrno, da tudi statistiko izposojenih knjig vodimo po decimalni klasifikaciji. Praksa je pokazala, da za tak način statistič­ nega popisovanja ne porabim o prav nič več časa kot doslej, pač p a so rezultati presenetljivi, ko knjižničar nenadom a točno ugotovi, da je v nekem razdobju izposodil npr. iz filozofije toliko knjig, iz uporabnih ved toliko in iz družbenih ved toliko knjig. Praznine v policah nam reč še ne pokažejo, kolikokrat je bila kakšna knjiga v obtoku. »Luknje« v policah kažejo le na pom anjkanje knjig v določni stroki, ne pa na frek­ venco, prom et. Knjižnice, ki so že začele s sestavljanjem statistike na osnovi decim alne klasifikacije, so se trenutno om ejile le na osnovne skupine. K er pa je decim alna klasifikacija prožen sistem , obstaja mož­ nost, da se zaradi specifičnosti določnih vrst knjižnic ločijo posamezne podskupine in se posebej statistično obdelujejo, kar bi m orda prišlo v poštev v študijskih ali večjih ljudskih knjižnicah. Točno vodena statistika knjig po avtorjih, tj. kolikokrat je bila knjiga nekega avtorja v določnem razdobju prebrana, bi nam pokazala, da so okusi bralcev v raznih k rajih pa tudi v raznih dobah oziroma generacijah različni. Knjižnice, ki tako statistiko vodijo, tudi usm erjajo nabavno politiko leposlovnih del na osnovi teh statističnih rezultatov. Zahteva pa taka statistika že nekaj več časa in tru d a in je verjetno v kratkem času ne bi mogli uvesti povsod, saj nam še vedno prim anjkuje delavcev. Statistiko bralcev vodijo danes knjižnice tako, da registrirajo dnev­ ni obisk bralcev in jih pri tem ločijo po spolu, staro sti in socialnem sestavu. Že pri oceni starosti so k riteriji različni, ker se nekateri ne držijo starostne ločnice 25 let m ed m ladino in odraslim i. Zanimivo je, da v nekaterih drugih državah dodajajo tej statistiki še en kazalec in sicer šolsko izobrazbo. Tudi bi veljalo razm isliti, ali še velja taka social­ na struktura, kot jo iz naše statistike poznamo. Vsaj glede skupine »dijaki« je bilo že več pomislekov, ker so v tej skupini osnovnošolski učenci skupaj s študenti na visokih šolah, ki socialno drugače žive (do­ bivajo štipendije, so honorarno zaposleni itd.) in bi vsaj skupino štu­ dentov m orali posebej voditi. 115