URN_NBN_SI_DOC-NRUIF3SC

ozirom a ustanovitelja. Knjižnica m ora voditi skrbno strokovno sestav­ ljeno statistiko zato, da družbi verodostojno dokaže potrebo svojega obstoja in delovanja. Tak statistični m aterial se da tudi lepo uporabiti kot propagandni m aterial, če ga sprem enim o v nazorne prikaze in gra­ fikone npr. na razstavah o kulturnoprosvetni dejavnosti v knjižnici sam i ali ob drugih prim ernih priložnostih. M edtem ko običajno ljudje za suhoparne številke ne kažejo zanim anja, osupne m arsikdo, ko izve, da je ta ali ona knjižnica izposodila npr. dva in pol kilom etra knjig v enem letu. Dejavnost knjižnice bomo na ta način najprim erneje približali in razložili. Razen knjižnice same bodo statistiko s pridom uporabili vsi cen­ tralni knjižničarski organi, ki bodo na podlagi dobljenih podatkov sestavljali analize dela in načrte zanj, izpopolnjevali mrežo knjižnic, prim erjali posamezne istovrstne knjižnice in nudili pomoč, kjer bo potrebno. Pri knjižnicah, ki so glede financiranja v pogodbenem odnosu s svojim ustanoviteljem , im a seveda statistika raznih dejavnosti knjižnice še posebno važen pomen, saj tem elji financiranje na določni obvezi knjižnice, da bo opravila tako in tako delo. To delo je treba natanko evidentirati, k ar lahko storim o le, če redno zbiram o statistične podatke. Ni treb a izgubljati besed o tem, da m ora biti evidentiranje täko, da je lahko vsak čas podvrženo kontroli ustanovitelja. Tudi v knjižnicah se uveljavlja sistem notranje delitve dohodka, vendar še ni znan prim er, da bi katera knjižnica uporabila pri delitvi dohodka statistične podat­ ke o opravljenem delu, npr. da bi zaposleni dobili dohodke po količini in stru k tu ri izposojenih knjig. Ali bi se to sploh lahko izvedlo in kako bi se izvedlo, je seveda stvar razpravljanja, gotovo pa je, da bi dosled­ na uveljavitev načela nagrajevanja po delu to zahtevala. S tatistični m aterial knjižnic je lahko dragocen študijski m aterial za sociologe in psihologe, ža l im am o z njim i vse prem alo stikov, če­ prav bi bilo to zanje pa tudi za nas koristno. Kako vpliva m oderni čas na bralca, ali televizija resnično odtujuje bralca knjigi, kako vpli­ vajo določne zvrsti knjig na bralca, posebno na mladino, in še vrsta raznih vprašanj je, ki se pred knjižničarjem odpirajo, ko pregleduje svoje statistike, a zanje ne ve dokončnega odgovora. In ne nazadnje je statistika prebranih leposlovnih in drugih knjig lahko dober kažipot založbam, katere zvrsti knjig naj izdajajo. V rokah pravega človeka je dobra in natančno izdelana statistik lahko izreden m aterial za vsakovrstne študije, zato ji m oram o tudi v knjižničarstvu priboriti tisto m esto, ki ji v današnjem času po pravici gre. Ne bo odveč, če v zvezi s statistiko pregledam o tudi stanje v naših ljudskih knjižnicah glede raznih obrazcev, ki se pri delu uporabljajo. Evidenco izposojenih knjig vodimo na tako imenovanem bralčevem 117