URN_NBN_SI_DOC-NRUIF3SC

kontu, kjer vpišemo številke vseh knjig, ki si jih je bralec na določen dan izposodil, številko, ki jo bralčev konto nosi, pa vpišemo na knjižni listek knjige same, tako da je pravzaprav tu dvojna evidenca. Praksa je pokazala, da je tak način evidentiranja izposojenih knjig od vseh doslej znanih načinov še najboljši in to ravno zavoljo dvojne evidence, število m orebitnih pom ot pri vpisu je ob takem načinu najm anjše, dokazovanje bralcu ali celo pred sodiščem, da je knjiga bila dejansko izposojena, pa še ne vrnjena, pa najboljše. Vkljub tem u nekatere knjiž­ nice opuščajo ta način evidentiranja, opuščajo bralčev konto in tako izgubljajo tla pod nogami, kadar gre za dokazovanje, ali je knjiga pri bralcu ali v knjižnici. K er so na bralčevem kontu zabeleženi vsi potrebni podatki o bralcu, je njegov konto osnova za sestavljanje statistike o bralcih, je pa vsaj za neko dobo tudi dober kazalec, kaj je določni b ra­ lec v zadnjem času prebral, ozirom a kaj rad bere. Za knjižničarja-iz- posojevalca je to dostikrat prav dragocen podatek p ri njegovem delu. Tudi glede obrazcev v knjižnici bi bilo potrebno, da bi pristojni organi določili točno, kateri obrazci so obvezni in kako naj se uporabljajo. č e bi se uvedla v knjižnice statistika izposojenih knjig po decimal­ ni klasifikaciji, bi m orali na knjižnem listku določiti zanjo poseben, malo večji prostorček. Sedanji je nam reč prem ajhen. Ljudske knjižnice katalogizirajo knjige na kartončku s posebnimi rubrikam i, izdanem od DZS. Vse tiste knjižnice, ki razpolagajo s po­ klicnim kadrom , bi lahko to opustile in prešle na prazne kartončke brez rubrik, kot jih uporabljajo znanstvene knjižnice, saj bi si s tem olajšale delo. Pri slednjem načinu se nam reč piše zdržem a in ni treba s pisalnim strojem iskati prave rubrike. Seveda pa je želeti, da bi čim- prej prišlo do tega, da bi za ljudske knjižnice opravljala katalogizacij- ske posle osrednja knjižničarska služba tako, kot im ajo to urejeno v drugih državah. K olikor bi prišlo do dokončnega dogovora o novih oblikah in me­ todah statistike v knjižnicah, bi se m orali izdati tudi prim erni obrazci za določna razdobja z vsemi potrebnim i napotili, tako da bi bilo stati­ stično delo enotno, po enakih k riterijih in z enakim i kazalci, ker le tako lahko da uporaben m aterial. Iz sestavka samega je razvidno, da je bilo govora v glavnem le o statistiki in obrazcih v ljudskih knjižnicah. Za znanstvene in strokovne knjižnice bi bilo potrebno izdelati posebno analizo zaradi specifičnosti v njihovem delu in bi ta specifičnost terjala poleg osnovnih, kvantita­ tivnih kazalcev, ki so za znanstvene in ljudske knjižnice skupni, druge kvalitativne kazalce, ki bi odsevali posebnosti njihovega dela in dali osnovo dobri, m oderni statistiki znanstvenih knjižnic. 118