URN_NBN_SI_DOC-NRUIF3SC

m ladih bralcev posredujejo njihovem u razvoju ustrezno literaturo ter da vzgajajo potencialne potrošnike knjige in drugih kulturnih dobrin. Ljudske knjižnice posredujejo knjigo kot izobraževalno, vzgojno, poučno in rekreacijsko sredstvo širokim slojem delovnih ljudi, sodelu­ jejo pri splošnem izobraževalnem in idejnem oblikovanju ljudske za­ vesti in m iselnosti ter predstavljajo osnovna žarišča organizirane p ro­ svetne dejavnosti. Strokovne knjižnice predvsem skrbijo za bibliotečno gradivo dolo­ čenega strokovnega področja ter pospešujejo razvoj določenega stro ­ kovnega področja ozirom a posam eznih delovnih organizacij. Znanstvene knjižnice nudijo pomoč p ri razvijanju znanosti na sploš­ no in pri razvijanju posam eznih znanstvenih področij. Pom agajo pri znanstvenem proučevanju določenega ozemlja ali narodov in razvijajo sam ostojno znanstveno dejavnost s področja bibliotekarstva. Ustrezno svojem u osnovnemu nam enu in program u knjižnice zbi­ rajo knjižnično gradivo vseh vrst, kam or prištevam o knjige, časopise, časnike ozirom a kakorkoli z grafičnim i sredstvi razmnoženo gradivo, rokopise, slikovno gradivo, filme, gram ofonske plošče, .fonograme in drugo avdiovizualno gradivo. Zbrano gradivo obdelujejo po določenih knjižničarskih strokovnih načelih in m etodah te r ga obdelanega dajejo na razpolago interesentom . Pred osvoboditvijo je bilo knjižničarstvo v Sloveniji zelo skrom no razvito. Število redno delujočih poklicnih knjižnic vseh vrst ni pre­ segalo številke deset. Vse druge knjižnice so bile am aterske in so delo­ vale v okviru posam eznih političnih in strokovnih organizacij. Tako je predvojno slovensko knjižničarstvo predvsem slonelo na strokovno ne­ kvalificiranem volonterskem kadru in na redkih strokovnih knjižničar­ skih delavcih. Zato sta bila tako kvaliteta knjižničarskega strokovnega dela kot družbeno vrednotenje knjižničarstva na zelo nizki stopnji. V letih po vojni je knjižničarstvo v Sloveniji kvantitativno moč napredovalo. U stanovljenih je bilo na desetine novih znanstvenih in strokovnih knjižnic in na stotine novih ljudskih knjižnic. Knjižni fondi so se m očno okrepili, povečal se je interes občinstva za knjigo in izpo­ sojanje knjig je zajelo zelo širok krog interesentov, bodisi iz izobraže­ valnih ali študijskih potreb, bodisi zaradi razvedrila in duševne rekrea­ cije. Vzporedno z rastjo knjižnic se je povečalo tudi število v knjižnicah delujočih delavcev. Med njim i sicer še vedno prevladujejo am aterski in volonterski kadri, močno pa se je tudi povečalo število poklicnih knjiž­ ničarskih delavcev. V endar število teh ni raslo vzporedno z rastjo knjiž­ ničarske službe in dejavnosti, kakor tudi pri svojem strokovnem izobra­ ževanju in v strokovnosti svojega knjižničarskega dela ni šlo v korak z razvojem in napredkom bibliotekarske stroke in dejavnosti v tujini. 120