URN_NBN_SI_DOC-NRUIF3SC

M oderno knjižničarstvo ne ostaja pri tradicionalnih oblikah dela. Zaradi močnega naraščanja tiskanega gradiva in zaradi nenehnih novih dognanj na posam eznih strokovnih področjih in v posam eznih znan­ stvenih disciplinah na eni strani ter zaradi širjenja kroga uporabnikov knjižnic in njihovega števila na drugi strani, je knjižničarstvo prisiljeno, da se stalno v sebi dopolnjuje in da se javlja v družbenem dogajanju z novimi dejavnostm i. Tako je poleg bogatitve knjižnih fondov, njihove obdelave in dela z bralci postalo neizogiben sestavni del bibliotekarske dejavnosti organiziranje široke mreže organizacijsko in strokovno kvali­ tetnih javnih knjižnic, sm otrna delitev vlog in funkcij posam eznih knjiž­ nic, koordiniranje dela med knjižnicam i, integracija posam eznih knjiž­ ničarskih opravil, medknjižnično posojanje knjižnega gradiva v izobra­ ževalne in študijske namene, inform acijska služba o razpoložljivem knjižnem gradivu, dokum entacijska obdelava tega gradiva, strokovno in znanstvenoraziskovalno obravnavanje posam eznih bibliotekarskih problemov, publiciranje bibliotekarske strokovne literature in podobne dejavnosti. Vse te oblike knjižničarskega dela so se po svetu že močno razširile in so osnova vsega m odernega knjižničarstva, pri nas pa nam prim anjkuje za njihovo uveljavitev tako objektivnih kot subjektivnih pogojev. Da bi knjižnice mogle kvalitetno zadovoljiti zahteve, ki jih ima do njih razvoj sodobne družbe, m orajo biti najprej urejeni m aterialni in kadrovski pogoji njihovega delovanja. Pod m aterialnim i pogoji so mi­ šljeni na prvem m estu prostori, v katerih je knjižnica nameščena. K ljub določenemu napredku, ki se kaže v adaptiranju, oprem ljanju in gradnji ali planiranju novih prostorov za knjižnice, je v Sloveniji še vedno vse preveč prim erov, ko so knjižnice neprim erno nameščene. Tako je osred­ nja republiška knjižnica, N arodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani, tik pred tem, da bodo njena skladišča do zadnje zm ogljivosti n atrpana s knjižničnim gradivom, m edtem ko sploh nim a prostorov, kjer naj bi na prim er razvila inform acijsko službo in druge m oderne dejavnosti, ki jih terjajo od nje njeni uporabniki in razvoj bibliotekarske stroke in znanosti. Druga republiška ustanova, Centralna tehniška knjižnica v Ljubljani, se stiska v skrajno neprim ernih prostorih, ki ji ne dopuščajo, da bi mogla potrebam ustrezno opravljati svojo osnovno dejavnost; neprim erne in provizorično prirejene prostore im a tudi večina pokra­ jinskih študijskih knjižnic; zelo m ajhno je število tistih občinskih ljudskih knjižnic, ki bi poleg pro sto ra za splošno javno izposojanje svojih fondov razpolagale še s prostori za m ladinski oddelek, za čital­ nico, za eventualni študijski oddelek in za interno delo; zelo redke so tudi strokovne knjižnice pri gospodarskih in drugih delovnih organi­ zacijah, ki bi imele svoje lastne prostore. Vendar je za vsako družbeno 121